Zakonodaja o minimalni plači se lahko sprejme v skladu z zveznim zakonom. V Združenih državah in Kanadi lahko določene države, province in ozemlja določijo tudi najnižji znesek, ki ga lahko zaposleni plača za svoje delo. Evropske države določajo svoje minimalne plače na nacionalni ravni za polno zaposlene odrasle osebe.
Delovno pravo za delavce določa veliko več od minimalnega zneska, ki ga bo delovna sila v določeni jurisdikciji plačala. Zakonodaja o minimalni plači lahko določa različne plačne stopnje za ljudi, ki delajo v panogah, kjer napitnine sestavljajo redni del njihovih zaslužkov. Oseba, ki dela na tovrstnih storitvenih delih, bi prejela nižjo urno plačo od standardne minimalne plače ob razumevanju, da bo razlika nadomestila z napitninami. Zakoni o minimalnih plačah lahko obravnavajo tudi največje število ur, ki jih lahko delavec dela, preden prejme plačilo nadur.
Zakon o pravičnih delovnih standardih je zvezna zakonodaja o minimalni plači, ki velja za zaposlene v Združenih državah. Poleg določitve minimalne plače za delavce po vsej državi ta zakon zahteva tudi, da delodajalci izobesijo plakat, ki pojasnjuje pravice delavcev po zakonodaji na delovnem mestu. Določbe zakona zahtevajo tudi, da delodajalci vodijo evidenco opravljenih ur zaposlenih in zneska, ki ga je vsaka oseba plačala.
Večina zveznih držav v ZDA ima tudi svojo zakonodajo o minimalni plači. V primerih, ko so stopnje državne minimalne plače nižje od zneska, ki ga predpisuje zakon na zvezni ravni, so delavci upravičeni do nadomestila v višini zvezne minimalne plače. Če je državna minimalna plača višja od tiste, ki je določena po zvezni zakonodaji, velja raven, ki jo določi država.
V Kanadi so vse province in ozemlja odgovorne za sprejemanje lastne zakonodaje o minimalni plači. Ta znesek se razlikuje glede na jurisdikcijo. Za uslužbence zvezne vlade veljajo zakoni o minimalni plači v provinci, kjer delajo.
Zakonodajo o minimalni plači v Evropi določi vsaka država. Plačilo za polnoletne delavce se določi samostojno in velja za delavce, stare 23 let in več. V nekaterih evropskih državah najnižja plača temelji na standardnem številu opravljenih ur na teden. V drugih državah so minimalne plače določene z določbami kolektivne pogodbe, ki velja na nacionalni ravni.