Vrnitev žrtve je znesek denarja ali premoženja, ki ga sodišče naloži storilcu, da ga da žrtvi ali žrtvam kaznivega dejanja, pogosto kot del kaznivega dejanja storilca. Plačilo je namenjeno odškodnini žrtvi za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja. Če je bila žrtev zaradi kaznivega dejanja morala prejeti zdravniško oskrbo ali svetovanje, lahko odredba za povračilo žrtve vključuje, da se storilcu naloži plačilo teh stroškov. Drugi stroški, za katere se lahko odredi povrnitev škode, vključujejo odškodnino za izgubljeno plačo, če žrtev zaradi kaznivega dejanja ni bila sposobna za delo, izgubljeno ali poškodovano premoženje zaradi kaznivega dejanja ter pogrebni stroški v primeru umora ali nenamernega umora. .
Ideja restitucije žrtev je pogosto del pravnega koncepta, znanega kot obnovitvena pravica. Restorativno pravo si prizadeva, da storilec popravi škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, in si prizadeva, da bi žrtev kaznivega dejanja povrnila to škodo. V restorativnem sodstvu se storilcu lahko naloži, da prevzame odgovornost za dejanje, tako da se opraviči ali povrne. Uporaba restitucije žrtvam je v pravni praksi najdena že od antičnih časov, primere pa je mogoče najti v najstarejših knjigah Svetega pisma, v rimskem pravu in v praksah Indijancev.
Pri dodelitvi povračila žrtvi se običajno iščejo tri ugodnosti. Prvi je nadomestiti ali vsaj priznati žrtvino izgubo. Drugi in tretji sta namenjeni rehabilitaciji in kaznovanju storilca. Cilj je, da storilec vidi škodo, ki jo povzroči kaznivo dejanje, in da to vodi v rehabilitacijo.
Mnoga sodišča upoštevajo storilčevo plačilno sposobnost, ko odredijo povračilo žrtve. Nekatere jurisdikcije bodo priznale nedenarne oblike vračila, druge pa ne. V večini primerov lahko žrtve dobijo odškodnino le v višini izgube zaradi kaznivega dejanja.
Čeprav mnoga sodišča odredijo vrnitev žrtve, je izterjava te restitucije pogosto težavna. V nekaterih primerih lahko sodišče izplačilo povračila vključi kot del pogojnih pogojev in je v teh primerih večja verjetnost, da bo plačano. V drugih primerih lahko žrtve čakajo leta, da dobijo odrejeno povračilo, ali pa plačila sploh ne prejmejo. Nekatere jurisdikcije lahko zahtevajo tudi odrejeno povračilo iz vračila davka storilca, odvzema plače ali drugih podobnih sredstev.