Množična aretacija se nanaša na situacijo, ko organi pregona priprejo veliko število ljudi. Tovrstna dejanja so pogosta, ko so storjena kazniva dejanja ali obstaja sum kaznivih dejanj, vendar organi pregona ne morejo identificirati posameznih osumljencev ali kadar obstaja potreba po nadzoru množice. Okoli tovrstnega delovanja je pogosto veliko polemik, saj je povezano s kršitvami državljanskih pravic. Nedolžni posamezniki, ki so vpleteni v te incidente, se včasih odzovejo s tožbami, ki jih običajno podpirajo organizacije za človekove pravice.
V večini demokratičnih in pravičnih družb so ljudje lahko aretirani le v določenih okoliščinah. Na primer, lahko se vloži ovadba in po oceni podrobnosti ali preiskavi se lahko ugotovi, da obstaja dovolj dokazov za obtožbo nekoga kaznivega dejanja. Drug primer, ko lahko pride do aretacije v normalnih pravnih okoliščinah, je, ko je organ pregona priča, da je oseba storila kaznivo dejanje ali dejanje na način, ki nakazuje, da ga je ali bo storil.
Vendar pa obstajajo številne situacije, ko se lahko zgodi množična aretacija v teh družbah, vendar zunaj teh okoliščin. Sem spadajo aretacije med protesti in shodi ali ob napadih na klube ali mamilarne hiše. Glede na incident obstaja velika verjetnost, da bodo številni posamezniki, ki so bili podvrženi množičnemu aretaciji, šteli za nedolžne ali pa bodo obtožbe zoper njih opuščene. Eden od razlogov za to je, da je, kadar je množica osumljencev tako velika, da jih organi pregona ne morejo identificirati posamezno, je pogosto težko dokazati elemente domnevnega kaznivega dejanja ali predložiti dovolj močne dokaze, da mnoge od njih obsodijo.
Množična aretacija je lahko zelo kontroverzna taktika kazenskega pregona. Nekateri trdijo, da taktika krši državljanske svoboščine posameznikov. V mnogih družbah naj bi bili posamezniki zaščiteni pred taktikami, kot so samovoljna aretacija ali prepoved mirnega zbiranja. Druga težava z množičnimi aretacijami je, da se lahko uporablja in je bil uporabljen za pospeševanje širokega spektra zlonamernih namenov, kot je pridržanje volivcev določene rase ali preprečevanje zbiranja podpornikov določenega političnega kandidata.
Trditev, da množična aretacija krši te pravice, pogosto služi kot razlog za tožbe. Organizacije za človekove pravice prav tako zagovarjajo množične aretacije, pri čemer ugotavljajo, da ne samo, da kršijo nekatere očitne pravice, ampak je zanj običajno značilno tudi neugodno ravnanje, kot je pretirana sila ali policijska brutalnost.