Po zakonu, če se lahko ugotovi, da je stranka pravno malomarna pri povzročitvi nesreče, lahko posameznik ali posamezniki, ki so bili poškodovani, vložijo tožbo za telesno poškodbo za izterjavo škode. Oškodovanec lahko zahteva poravnavo bolečine in trpljenja kot del odškodnine v tožbi. Bolečina in trpljenje zajema čustveni vpliv poškodbe in učinke, ki jih ima poškodba na kakovost življenja osebe.
Za vložitev tožbe je treba ugotoviti, da je stranka malomarna oziroma da je ravnala v nasprotju s tem, kar bi ravnala »razumna« oseba. Način, na katerega je malomarnost dodeljena, se razlikuje od države do države. V nekaterih državah sta tako žrtev kot druga stranka lahko delno odgovorni za nesrečo. V drugih državah se stopnja malomarnosti ne upošteva pri odločanju o tožbi.
Odškodnina za tožbo zaradi telesne poškodbe običajno vključuje povračilo zdravstvenih stroškov. Ti stroški bi lahko vključevali vse račune za operacijo, bolnišnico ali zdravnike. Žrtev lahko dobi tudi odškodnino za stroške zdravil in fizikalne terapije. Poleg zdravstvene odškodnine je lahko poškodovanec upravičen do izgubljene plače.
Poravnavo bolečine in trpljenja je težje določiti kot neposredno odškodnino za nastale zdravstvene stroške in plačilne izgube. V poštev pridejo številne neopredmetena premoženja. Na primer, ena oseba ima lahko bistveno nižji prag bolečine kot druga.
Pri odločanju o poravnavi bolečine in trpljenja se upoštevajo tudi drugi dejavniki. Pomembna je lahko starost poškodovanca. Prihodnja sposobnost zaslužka, ki je zdaj izgubljena, lahko pridejo v poštev. Človekovo splošno zdravje lahko vpliva na poravnavo bolečine in trpljenja.
Poleg teh premislekov je lahko oseba povrnjena ne le za denarne izgube in zdravstvene stroške, povezane z izgubljeno roko ali drugo fizično prizadetostjo, oseba je lahko upravičena do odškodnine za duševne bolečine, povezane z zdravstvenim stanjem. To lahko povzroči nadomestilo za nezmožnost opravljanja dejavnosti, kot sta ples ali deskanje na snegu, kot v preteklosti. Kvalificiran odvetnik bo lahko ocenil vsebino posameznih primerov, saj je vsak primer sam po sebi edinstven.
Za poravnavo bolečine in trpljenja ter odškodnino za zdravstvene stroške je treba v zakonsko določenem roku vložiti tožbo za telesno poškodbo. To zakonsko določeno obdobje se imenuje zastaralni rok. Zastaranje se razlikuje od države do države. Na primer, na Floridi ima oseba štiri leta od datuma nesreče, da vloži tožbo za telesno poškodbo. V Kaliforniji je zastaranje dve leti od datuma incidenta.