Aproprijacija je zakonodajni akt, s katerim se zakladni denar nameni za porabo za določen program. Izraz “prilastitev” se uporablja za porabo računov, ker dovoljujejo prilastitev ali odvzem denarja iz zakladnice. Na primer, obstajajo računi za proračunska sredstva za gradnjo avtocest. Če zahtevana večina članov zakonodajnega telesa glasuje za ta predlog zakona, je zakon sprejet. Zakonodajni organ je pri sprejemanju zakona dovolil, da se za ta program porabi določena vsota denarja, kar v tem primeru pomeni gradnjo oziroma vzdrževanje avtocest.
Številni programi državne porabe dejansko zahtevajo dve vrsti računov. Najprej mora zakonodajalec sprejeti zakon o avtorizaciji za ustvarjanje programa. Za nadaljevanje primera gradnje avtocest bi zakonodajalec lahko odobril program za izgradnjo nove avtoceste z omejenim dostopom od enega mesta do drugega. Ta račun za pooblastilo običajno nakazuje tudi predvideno raven porabe.
Takšen projekt lahko traja več let. Vsako leto bi moral zakonodajalec nato sprejeti predlog zakona, s katerim bi iz zakladnice prisvojil določen znesek denarja, ki bi ga porabil za gradnjo te avtoceste. Če v poznejšem letu, preden avtocesta ne bo dokončana, zakonodajalec za ta projekt ne dodeli sredstev, potem ta projekt v tem letu ne bo prejel sredstev.
Obstajajo tudi programi državne porabe, ki ne zahtevajo ločenega proračuna sredstev. Predlog zakona, ki dovoljuje tovrstne programe, kot je program socialne varnosti za rezidente Združenih držav, dovoljuje tudi sredstva za stalno prisvajanje denarja. Ta vrsta programa, ki se običajno imenuje obvezen program, ne potrebuje ločenih sredstev.
Programi, ki zahtevajo odobritev vsakič, ko zakonodajalec sprejme proračun, se imenujejo diskrecijski programi. Odobritve za določene programe se lahko dajo v posamezne račune za posebne programe, vendar se sredstva za širok razpon programov pogosto izdajo hkrati v veliko večjem predlogu zakona. Ti kombinirani računi za proračunska sredstva se imenujejo računi omnibus porabe.
V Združenih državah so zahteve za proračunska sredstva določene v ustavi v členu I, razdelek 7, klavzula 1. Zahteva, da se morajo vsi računi za porabo začeti v predstavniškem domu. Oba doma kongresa pa morata sprejeti kakršen koli predlog zakona o dodelitvi sredstev, preden se denar, ki ga predlog zakona namerava porabiti, dejansko vzame iz zakladnice.