Zadnja oporoka, običajno imenovana oporoka, je pravni dokument, ki ga izvrši nekdo in ki določa, kako ta oseba želi, da se njeno premoženje razdeli, ko umre. Posameznik, ki ustvari in izvrši oporoko, je znan kot »oporočitelj«. Poleg oporočitelja večina jurisdicij zahteva, da oporoko pričata vsaj dve osebi. Zahteve glede tega, kdo lahko priča oporoko, kot tudi druge formalnosti, potrebne za veljavnost oporoke, se razlikujejo glede na pristojnost. V Združenih državah se zakoni o tem, kdo lahko priča oporoki, razlikujejo glede na državo; vendar mora biti priča v večini primerov starejša od 18 let, zdrave pameti in v nekaterih primerih morda ni upravičenec po oporoki.
Zahteva, da je oporoka priča, je prisotna, dokler obstajajo oporoke. Razlog za zahtevo, da je nekdo priča oporoko, je, da ima način za overitev oporoke v primeru, da se postavlja vprašanje, ali je oporočitelj dejansko podpisal oporoko oziroma stanje duha oporočitelja ob podpisu. V digitalni dobi s pojavom videooporoke in drugih mehanizmov za zagotavljanje veljavnosti oporoke postaja potreba po pričah arhaična; vendar večina jurisdikcij ohranja zahtevo po pisni oporoki, razen če je oporoka holografska ali ročno napisana.
V Združenih državah državno pravo določa, kaj je veljavna oporoka. Večina držav zahteva minimalno, da je oporočitelj starejše od 18 let in zdrave pameti ter da bo imel vsaj eno in običajno dve priči. Oseba, ki ji je zakonito dovoljeno pričati oporoko, mora biti polnoletna – 18 v večini držav – in mora biti tudi pri zdravi pameti, da bi razumela, čemu je priča.
Poleg zahtev glede starosti in duševne sposobnosti večina jurisdikcij prepoveduje, da bi bili upravičenci priča oporoke. Upravičenec je nekdo, ki je v oporoki izrecno naveden kot prejemnik zapuščine. Dedič pa je nekdo, ki bi dedoval po zakonih o dedovanju brez oporoke ali brez oporoke. Upravičenec je lahko tudi dedič, ni pa nujno.
Teorija, ki prepoveduje pričanje oporoke upravičencem, je preprečiti kakršno koli navzkrižje interesov na strani priče. Če obstaja vprašanje o veljavnosti oporoke ali o stanju duha oporočitelja, ko je bila oporoka izvršena, potem imajo sodišča raje, da o podpisu oporoke priča nezainteresirana oseba. Jasno je, da upravičencev ni mogoče šteti za nezainteresirane osebe, zato jim večina jurisdicij ne dovoljuje pričevanja oporoke.