Intelektualne pravice so pravica ustvarjalca, da obdrži, proda ali odda vso ali del svoje intelektualne lastnine. Ta oznaka običajno vključuje vsa miselno ustvarjena dela, kot so knjige, slike, logotipi podjetij in glasbeni posnetki. Za vsako delo veljajo različne vrste pravic.
Zaščita, ki jo zagotavljajo intelektualne pravice, je običajno razdeljena na dve področji: znanost in industrija ter umetnost. Intelektualne pravice, povezane z znanostjo in industrijo, se običajno imenujejo patenti, blagovne znamke in registracija modela. Znotraj umetnosti so intelektualne pravice običajno zaščitene z avtorskimi pravicami.
V mnogih velikih korporacijah ali vladnih službah organizacija prevzame intelektualne pravice do miselno ustvarjenega dela. Posameznik pogosto podpiše pogodbo, ki ustvarjalcu prepoveduje lastništvo pravic do njene stvaritve, medtem ko je zaposlena v organizaciji. Skoraj vse znotraj umetnosti, ki jo ustvari človeški um, običajno pripada temu ustvarjalcu ali komur koli, ki mu ustvarjalec dodeli te pravice. Zaščitena umetniška prizadevanja segajo od govorjene besede do mimike do člankov v revijah do oljnih slik.
Imetnik pravic intelektualne lastnine na ustvarjalnem delu lahko proda, prenese ali zapusti celoten del pravic do svojega dela. Številne tiskane publikacije na primer kupijo samo prve pravice do članka, kar pomeni, da lahko avtor pozneje proda pravice za ponatis drugi publikaciji. Filmski producent lahko proda pravice za distribucijo filmov več distribucijskim podjetjem v različnih državah. Komik lahko dovoli premium kanalu, da predvaja njeno rutino, vendar to prepove omrežju. Glasbena skupina lahko enemu subjektu proda pravice za snemanje, drugemu pa pravice do blaga.
Intelektualne pravice vključujejo zaščito dobrega imena ustvarjalca ter celovitost in edinstvenost intelektualne lastnine. Te pravice je pogosto težko uveljaviti, zlasti če je intelektualni kapital v formatih, ki se zlahka podvajajo, kot so digitalna glasba, video posnetki in spletna vsebina. Lastniki intelektualnih pravic morajo včasih vložiti protest v skladu z zakonom o avtorskih pravicah digitalnega tisočletja.
Nacionalne in svetovne organizacije nadzorujejo registracijo in zaščito intelektualne lastnine, čeprav so na mnogih področjih tradicionalne kulture še vedno nezaščitene. Večina držav ima posebne oddelke za nadzor zaščite pravic intelektualnega kapitala, na primer Urad Združenih držav za avtorske pravice. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, znana kot WIPO, je agencija Združenih narodov. Na splošno WIPO spodbuja ustvarjalnost v svetovnem merilu, spodbuja razvoj idej, umetniških del ter znanstvenih in industrijskih izumov.