Reševanje spora glede domenskega imena je postopek, ki ga mora stranka opraviti, da bi poskušala pridobiti domensko ime, zaščiteno z blagovno znamko, od druge stranke, na katero je domensko ime trenutno registrirano. Postopek je tisti, ki vključuje trenutnega registranta, stranko, ki zahteva prednost imena domene, in registrarja. Registrar je podjetje, ki ga je Internet Corporation za dodeljena imena in številke (ICANN) pooblastila za registracijo domenskih imen.
Obstaja enotna politika reševanja sporov o domenskih imenih, ki jo je razvil ICANN, ki jo morajo uporabljati vsi registrarji za reševanje sporov med strankami. Ta politika je vključena v pogodbo med registrarjem in vsemi registracijskimi zavezanci, tako da vsi postopki reševanja sporov glede domenskih imen potekajo v skladu z istimi predpisi. Kot del politike mora registracijski zavezanec potrditi, da njegova uporaba določenega imena domene ne krši ali krši pravic druge stranke.
Ko stranka trdi, da druga stranka krši ali krši njene pravice, lahko prizadeta stranka začne postopek reševanja sporov glede imena domene z odobrenim upravnim odborom, ki zagotavlja storitve reševanja sporov. Stranka, ki se pritožuje zaradi takšne kršitve ali kršitve, se lahko obrne tudi neposredno na sodišče v svoji pristojnosti, da izpodbija uporabo imena domene. Ko bodisi upravni senat zaključi obravnavo bodisi sodišče sprejme odločitev, organ odločanja o odločitvi obvesti register.
Če organ odločanja v okviru postopka reševanja spora glede domenskega imena ugotovi, da je registracijski zavezanec storil krivico stranki, ki je vložila pritožbo, odločevalec odvzame pravico do uporabe imena domene od registracijskega zavezanca. Zmagovalni stranki v odločitvi se podeli pravica do uporabe imena domene. Register je obveščen, katera stranka je prejela pravice do uporabe domenskega imena, in takrat je register pooblaščen za spreminjanje določenega lastnika domenskega imena.
Na splošno se lahko posamezniki sami zastopajo pred upravnim svetom, ki obravnava zadeve glede reševanja sporov glede domenskih imen. Če je zadeva predložena sodišču in ne upravnemu senatu, bi morala vsaka stranka razmisliti o pridobitvi pravnega svetovalca. Večina strank raje sodeluje z upravnim svetom, kot da gre za odločitev na sodišče. Pogosteje kot ne gre za primere, ki končajo na sodišču, dragoceno trgovsko ime ali blagovno znamko.