Države na splošno ureja ustava, ki naj bi bila vodilo za vsa vprašanja, ki so pred vlado. Ko se pojavi vprašanje ali situacija, za katero se zdi, da ni mogoče rešiti z ustavo države ali sedanjim pravnim sistemom, naj bi šlo za ustavno krizo. Ustavna kriza praviloma nastane, ko se predstavi pravno vprašanje, ki ga ustava ne obravnava, ali ko poskušata dve ali več vej vlade uveljaviti nadzor nad vprašanjem ali situacijo.
Številne države po vsem svetu, vključno z ZDA, so doživele ustavno krizo. Prva ustavna kriza v ZDA je nastala, ko so se posamezne države poskušale odcepiti od Unije pred ameriško državljansko vojno. Ustava ZDA ne obravnava neposredno, ali se država lahko odcepi ali ne; ko pa je bila država z uporabo sile onemogočena nasledstvo, je bilo vprašanje odcepitve implicitno rešeno. V zadnjih letih so bile same predsedniške volitve leta 2000 imenovane ustavna kriza, ko so bili volilni glasovi na Floridi postavljeni pod vprašaj – situacija, ki je na koncu prišla do odločitve vrhovnega sodišča Združenih držav.
Kraljevski škandali in protokoli so pogosto vodili tudi v ustavno krizo. Leta 1936 se je kralj Združenega kraljestva Edward VIII želel poročiti z razvezano žensko Wallis Simpson, kar po monarhiji ni bilo dovoljeno. Sčasoma se je bil kralj Edward VIII prisiljen odpovedati prestolu, da bi nadaljeval s poroko.
Nemčija se je soočila z ustavno krizo, ko je vlada leta 2009 zavrnila sodbo zveznega ustavnega sodišča, ki je istospolne poroke legalizirala. V nemškem pravnem sistemu obstaja posebno sodišče – Zvezno ustavno sodišče –, ki je zadolženo za odločanje o vprašanjih ustavnosti. Z zavrnitvijo izvajanja razsodbe so ostale veje v vladi ustvarile ustavno krizo.
Ko nastopi ustavna kriza, jo je mogoče rešiti na več načinov. V nekaterih primerih je vlada sposobna rešiti vprašanje med vejami in doseči obojestransko sprejemljiv dogovor, ki reši vprašanje. Na žalost lahko kriza v nekaterih primerih povzroči resen notranji konflikt in celo razpustitev vlade. Leta 1905 sta na primer nekdanji Združeni kralji Švedske in Norveške postali ločeni državi, potem ko so se zaradi nenehnih konfliktov in napetosti takratni kralj Oskar II odrekel svoji zahtevi po norveškem prestolu in priznal Norveško kot ločeno in suvereno državo.