Postopki mednarodne registracije blagovnih znamk se razlikujejo, saj trenutno ni celovite baze podatkov ali sistema za prijavo globalne zaščite blagovnih znamk. Registracija blagovne znamke se mora začeti v eni državi, običajno v matični državi podjetja, nato pa je mogoče zaprositi za odobritev na mednarodni ravni. Za pridobitev mednarodne registracije blagovne znamke so na voljo regionalni sistemi ali pa se v posamezne države lahko vložijo prijave v odobritev.
Prvi korak pri pridobitvi mednarodne registracije blagovne znamke je registracija v eni državi pri ustreznem uradu za registracijo blagovne znamke. Odvisno od lokacije se to lahko izvede v elektronski ali na papirju. Ko je blagovna znamka registrirana v eni državi, lahko podjetje zaprosi za mednarodno registracijo blagovne znamke.
Podjetje, ki načrtuje komercialno ponudbo svojih izdelkov v majhnem številu držav, bi lahko razmislilo o vlogi za zaščito prek nacionalnih uradov. To lahko zniža pristojbine za registracijo, če uporabljate samo dve ali tri države, čeprav to ni nujno tako. Prav tako podjetju zagotavlja neposredno povezavo in poznavanje lokalnih postopkov blagovnih znamk, kar pomaga zagotoviti, da so potrebe po obnovitvi izpolnjene.
Za lokalno registracijo blagovne znamke je treba najprej preveriti, da omenjena blagovna znamka prej ne obstaja. Ker ni zbirne baze mednarodnih blagovnih znamk, bo treba raziskave izvajati v različnih bazah podatkov in morda celo na državni ravni. Ta raziskava bo pokazala morebitne težave, ki bi se lahko pojavile pri pridobivanju mednarodne odobritve.
Sistemi, ki ponujajo mednarodno prepoznavanje blagovnih znamk, so pogosto razdeljeni na regionalna področja. Madridski sistem registrira blagovne znamke v 85 državah. Blagovna znamka Skupnosti je sistem, ki registrira blagovne znamke po vsej Evropski uniji (EU). Registracija blagovne znamke Aripo in registracija blagovne znamke Oapi zagotavljata storitve prepoznavanja blagovnih znamk za ločene skupine afriških držav. Oddaja vloge za zaščito blagovne znamke prek katerega koli od teh sistemov ne zagotavlja zaščite, saj morajo posamezne države še vedno ponuditi posamezno odobritev.
Madridski sistem je primarni sistem mednarodne registracije blagovnih znamk. Ponuja posebne nacionalne pravice do zaščitenih in odobrenih podjetij, ki so zaščitena z blagovno znamko, ter pošilja vloge v odobritev v različne države. Sistem sodelovanja, kot je Madridski sistem, prav tako olajša upravljanje blagovne znamke. Spremembe je mogoče predložiti neposredno in bodo nato filtrirane v vse ustrezne urade za blagovne znamke v državi.
V Evropi sistem blagovnih znamk Skupnosti (CTM) ponuja vrsto mednarodne registracije blagovne znamke. Po tem sistemu lahko podjetja iz držav članic EU zaprosijo za registracijo blagovne znamke z eno samo vlogo. Zaščita blagovnih znamk se nato razširi na celotno EU. Čeprav bi se ta sistem lahko izkazal za težavnega, saj se EU pridruži več članic, je trenutno sistem, ki ponuja eno samo možnost za mednarodno registracijo blagovne znamke.