Kaj je negativna konotacija?

Besedni pomen ima dva dela. Denotat besede je dejanska definicija, ki jo lahko najdemo v slovarju. Po drugi strani je konotacija definicija plus vsa čustvena in kulturna združenja, ki ji sledijo. Negativna konotacija je jezikovni izraz za konotacijo, ki ima neprijeten ali slab prizvok.

Beseda z negativno konotacijo ima čustveno prtljago. Kot je razvidno iz prejšnjega stavka, se lahko konotacija besede spremeni glede na njen kontekst ali način uporabe v stavku. Besedi »čustveno« in »prtljaga« nimata nujno negativne konotacije sami po sebi, vendar imata skupaj negativno konotacijo. Na primer, če naj bi nekdo imel čustveno prtljago, lahko ljudje mislijo, da je nestabilen ali da bi moral poiskati svetovanje.

Družbeno se ljudje strinjajo, da imajo številne besede pozitivne ali negativne konotacije. Brez tega sporazuma o jeziku ljudje ne bi mogli dobro komunicirati. Večina ljudi se bo na primer strinjala, da ima beseda »varčen« pozitivno povezavo z idejo praktične osebe, ki denarja ne zapravlja po nepotrebnem. Po drugi strani ima beseda »poceni« negativno konotacijo in se pogosto obravnava kot žalitev. Tako kot varčen pa tudi poceni opisuje nekoga, ki denarja ne zapravlja razkošno, ampak ga običajno povezujejo s skopuhom, skopuhom.

Negativna konotacija je lahko odvisna tudi od individualnega dojemanja. Beseda “kača” ima za mnoge ljudi negativne konotacije, saj je strah pred kačami pogost. Že samo omemba besede kača nekatere ljudi strese; vendar je to čudovita beseda za herpetologa – zoologa, ki je specializiran za preučevanje kač. Individualno dojemanje besede lahko postane še bolj opredeljeno glede na človekovo izkušnjo in psihološko sestavo. Če oseba izgubi svoje življenjske prihranke zaradi senčnih naložb finančnega svetovalca, ima lahko izraz »finančni svetovalec« negativno konotacijo za to osebo.

Pisatelji, ki pogosto delajo svojo magijo tako, da povezujejo besede in slike, morajo biti zelo pozorni na konotacijo in njen vpliv. Literatura in pesmi so napisane tako, da vzbujajo čustva. Pisatelj, ki se osredotoča na besede in njihov kontekst v pesmi ali romanu, mu pomaga izraziti tako ideje kot čustva. Na primer, pesnik bi lahko zapisal: »Veverice se prepirajo na drevesih«. Negativna konotacija besede “bicker” pomaga ustvariti podobo, kako hrupne in burne so lahko veverice.