Generativna fonologija je veja generativnega jezikoslovja, ki določa temeljni niz pravil, ki urejajo izgovorjavo besed v maternem jeziku osebe. Na splošno se generativna lingvistika nanaša na teorijo, da je ves človeški jezik ustvarjen iz jezikovnih struktur, ki so ob rojstvu trdo povezane v možgane. Ko oseba pridobi svoj materni jezik, se aktivirajo strukture, ki veljajo za ta jezik. Po teoriji generativne fonologije torej oseba pridobi tudi določena pravila o tem, katere zvoke je mogoče na katere načine kombinirati. Fonologija je tesno povezana s fonetiko, le da se fonetika nanaša na zvoke, ki se dejansko proizvajajo v jeziku, in ne na pravila, ki urejajo zvoke.
Rezultate generativne fonologije je mogoče videti v načinu, kako je ena beseda izpeljana iz druge znotraj jezika. V angleščini se na primer predpona “in-” pogosto uporablja za koren besedo, da jo zanika. V nekaterih primerih pa kombinacija te predpone in začetnih zvokov korena ustvari kombinacijo zvokov, ki krši pravila angleške fonologije, zato je predpona ali koren na nek način spremenjen. Beseda “material” na primer postane “nebistvena” s predpono “im-” in ne “in-“, ker izgovorjava [inma] ni dovoljena. Na neki točki so govorci angleškega jezika to besedo spremenili, da bi se bolje ujemala s pravili njene fonologije.
Drugi primeri generativne fonologije se ne vidijo v dejanski tvorbi besed, ampak v načinu njihovega izgovarjanja. Ameriška angleščina, na primer, vsebuje fonološko pravilo, znano kot “pravilo ploskanja”, ki pravi, da zvok [t] postane zavihek [ɾ] pred nenaglašenim samoglasnikom. Zavihek se izgovarja bolj na zvok [d] kot na zvok [t]. To lahko opazimo, ko beseda »fight« [‘fait] postane »fighter« [‘fai dur] in izgubi trdi zvok [t].
Raziskave generativne fonologije vključujejo načrtovanje fonoloških pravil, ki jih je težje opaziti kot zgoraj navedeni primeri, tako v angleščini kot v drugih jezikih. Zvočni vzorec angleščine Noama Chomskyja in Morrisa Halleja iz leta 1968 je bilo najzgodnejše obsežno delo o angleški fonologiji, vendar so kasnejše raziskave izboljšale in izpodbijale nekatere predpostavke tega dela. Nekateri so ga uporabili kot vzorec, na katerem so temeljili fonološke raziskave v drugih jezikih.