Kaj je vezana spojina?

Zloženka z vezajem je sestavljena iz dveh besed v angleščini, združenih z vezajem. Obe besedi sta pogosto pridevniki ali samostalniki in se lahko uporabljata sami, vendar v kombinaciji z vezajem predstavljata drugo stvar. Pogosti primeri so »skrajšani delovni čas«, »hitro« in »glavni urednik«. Ker angleščina ni povsem dosledna in ker se pisni jezik spreminja, uporaba zloženke z vezajem ni vedno urejena.

Zloženka z vezajem je na splošno najmanj uporabljena oblika sestavljene besede. Pogosto se besede začnejo kot odprta zloženka, napredujejo v sestavljeno z vezajem in se ob pogosti uporabi v angleškem jeziku v skupnem leksikonu združijo kot ena beseda. Primer je kombinacija dveh besed “ključ” in “deska”, ki se uporabljata ločeno za opis računalniškega orodja v prvih dneh njegove uporabe. Nato se po nekaj uporabi združijo v spojino z vezajem: »tipkovnica«. Pogosto, ko ta uporaba postane običajna, se vezaj postopoma izpusti in izraz postane enobesedna sestavljenka: »tipkovnica«.

Spreminjevalni in opisni zaimki pogosto uporabljajo spojino z vezajem, da se izognejo zmedi. Opisne besede, kot so velika, rumenkasto-zelena in visoka stolpnica, so združene, da postanejo stavki bolj jasni in združijo dve nepovezani besedi v eno idejo. Izraz, kot je »situacija visoke nevarnosti«, brez spojine z vezajem, bi lahko povzročil zmedo. Izraz se očitno nanaša na situacijo s neposredno nevarnostjo. Brez vezaja bi se glasil »situacija visoke nevarnosti« in bi lahko opisal enako kot situacija s vezajem ali pa bi opisal »visoko« situacijo (kot pri povišanem) z grožnjo nevarnosti (ne nujno »visoke«). Ta nova konstrukcija popolnoma spremeni pomen.

Prav tako so angleški izrazi z besedami v sredini ali več kot dvema besedama običajno vezani, na primer veselo kolo, tast ali desetletnik. V takih primerih se izraz največkrat naredi v množini z dodajanjem »s« zadnji v nizu besed. V nekaterih nenavadnih primerih pa se izraz naredi v množini z dodajanjem »s« prvi besedi, običajno samostalniku, na primer »odvetniki«.

Številne besede so se začele kot ena vrsta zloženke v Angliji pod germanskimi jeziki, vendar so se po spremembi jezika leta 1066 z invazijo Normanov spremenile v drugo vrsto zloženke. Nekatere besede so bile skozi čas spremenjene zaradi nerodnega črkovanja ali uporabe, nekatere besede, kot je prvotni naslov Hermana Melvilla »Moby-Dick«, pa so bile opuščene, ker so bile bolj smiselne ali so se zdele bolj naravne brez vezaja.