Za jezikoslovce je pregibna morfologija študija o tem, kako pregibi ali spremembe v najbolj osnovno obliko besede spremenijo pomen. Za nas ostale je to stvar množine, napetosti in preprosto dobrega razuma. Ne glede na to, ali beseda pridobi ali izgubi predpono ali pripono, se podvrže notranji spremembi samoglasnika ali soglasnika, da postane množina, ali se kako drugače preoblikuje, je stvar pregibne morfologije.
Morfem bi lahko zvenel tako, kot počnejo določene vrste otroških igrač, ko se z zasukom vijaka spremenijo iz mucka v vesoljsko zver, v resnici pa je to enota zvoka. Natančneje, morfem je najmanjša smiselna enota zvoka v angleščini ali katerem koli drugem jeziku. Nekateri morfemi so besede enega zloga, na primer /ptica/. Čeprav dodajanje s besedi ne spremeni njenega posameznega statusa, doda še en morfem, ker ima /s/ tudi pomen; pomeni “več kot ena”.
Besede v angleščini ne stojijo le kot najbolj očitne. Besede, ki so v enem stavku samostalniki, lahko nenadoma skočijo na prste in zaplešejo kot glagol v naslednjem. Če privijete pripono, lahko besedo spremenite v prislov, dodajanje predpone samostalniku ali celo glagolu pa ji lahko da povsem drugačen pomen. Če temu ne bi bilo tako, bi angleščina potrebovala veliko več kot približno 175,000 funkcionalnih besed, ki jo sestavljajo.
Predpone, kot so »pre«, »sub« in »re«, spreminjajo besede na načine, ki so nepredvidljivi, pa tudi na smiselne načine. Če skupina ljudi ploska, ko je zvočnik končan, oddajo zvok. Po drugi strani pa, če soba zazveni od aplavza, ne zveni znova, ampak se prelije z več zvoka, ki se zdi, da ga lahko vsebuje. Pisar je usposobljen za dobro pisanje, ko pa zdravnik predpiše, ne sodeluje z ljudmi, ki so v šoli, da bi postali pisarji, a še niso diplomirali.
Končnice, kot so “ly”, “ed” in “ment”, prav tako spreminjajo pomen prek pregibne morfologije. Če na primer pridevniku dodamo morfem /ly/, ga spremenimo v prislov: Hitra je, ker hitro teče. Medtem ko lahko morfema /ed/ in /s/ razlikujeta med preteklostjo in sedanjostjo ali koliko ljudi nekaj počne, dodajanje morfema /ment/ spremeni pridevnik v samostalnik, kot pri »zadovoljstvu«.
Pregibna morfologija ni samo pretvarjanje besed v druge besede s predponami in priponami. Vključuje lahko tudi notranje samoglasniške spremembe, ki vplivajo na pomen. »Vsak dan pojem« pomeni, da pojem danes, pela sem včeraj in pela bom jutri; Vedno sem imel in vedno bom. »Pela sem vsak dan« pomeni, da je v preteklosti obstajalo časovno obdobje, v katerem sem pel vsak dan, vendar tega ne počnem več. Sprememba ene črke na papirju ali zvoka v jezikovnem toku naredi ogromno razliko v tem, kaj je mišljeno.