Kaj je odvisna izjava?

Odvisna izjava je imenovana tudi odvisna stavek, je besedna zveza, ki sama po sebi ni popoln stavek, ampak jo je mogoče kombinirati s celotnim stavkom ali neodvisno izjavo, da tvori zapleten stavek. Te izjave se vedno začnejo z odvisnimi besedami, ki označujejo logičen zaključek, časovni okvir ali dodatne podrobnosti. Odvisni stavki so lahko pred ali za neodvisnim stavkom v stavku.

Niso popolne misli, zato samo odvisne izjave ne morejo biti popolni stavki. Pogosto so fragmenti stavkov preprosto odvisne izjave, ki se poskušajo postaviti samostojno. Odvisni stavki pa so popolni stavki, ki so odvisni od odvisno besede. Na primer, »ona je opravila opravke« je celoten stavek, a če dodate besedo, ki označuje časovni okvir na začetku fraze, lahko postane odvisna izjava: »medtem ko je opravljala opravke«. Dodatek »while« kaže, da je misel še več: »Medtem ko je tekla po opravkih,« se je dogajalo nekaj drugega.

Za dokončanje misli je treba odvisno trditev združiti z neodvisno izjavo. Na primer, »on je pripravil večerjo, medtem ko je ona tekla po opravkih« se pridruži neodvisni klavzuli »on je pripravil večerjo« z odvisno izjavo. Neodvisni člen, ki je povezan z odvisnim členom, se imenuje zapleten stavek.

Čeprav je odvisna izjava pogosto na koncu stavka, se lahko pojavi na začetku stavka. Na primer, »medtem ko je ona tekla po opravkih, je on pripravil večerjo« preklopi postavitev neodvisnih in odvisnih stavkov. Kadar pa je na začetku stavka odvisni člen, je treba za stavkom postaviti vejico.

Nekatere odvisne stavke je mogoče postaviti le za neodvisnim stavkom. »Kdo« in »kateri« – odvisni besedi, ki delujeta kot vprašalne besede – prisilita, da se odvisna izjava pojavi le na koncu stavka. Na splošno velja ta omejitev, ker se klavzule, ki se začnejo s »kdo« ali »kateri«, sklicujejo na predmet stavka, ne na subjekt. Na primer: “Predstavil sem jo Jamieju, ki je nekoč delal z njenim očetom.” Klavzula »ki je delala s svojim očetom« se nanaša na »Jamie«, ne na »jaz«, zato jo je treba postaviti blizu samostalnika, na katerega se sklicuje.

Postavitev stavka »kdo« na začetek stavka ustvari prekinitev povezave med odvisnimi in neodvisnimi izjavami, na primer v »ki je delala s svojim očetom, sem jo predstavil Jamieju«. Med tema dvema mislima ni več nobene logične povezave. Izjava »kdo« se kljub pomanjkanju vprašaja bere kot vprašanje, izjava »jaz« pa ne odgovarja na vprašanje.