Pentalogija je serija petih knjig ali posameznih literarnih del, ki so na koncu del ene same, večje zgodbe, če jih gledamo skupaj. To je podobno trilogiji, ki je delo, sestavljeno iz treh zvezkov, vendar je običajno daljše in pogosto prevzame drugačno strukturo. Takšne zbirke je mogoče bodisi na začetku napisati s to strukturo v mislih, ali pa jih je mogoče obdelati v eno samo zbirko po objavi. Pentalogija se lahko nanaša tudi na eno samo pisno delo, ki je sestavljeno iz petih posameznih delov, kot je epska pesem, sestavljena iz petih odsekov, ali igra, napisana v petih dejanjih.
Namen pentalogije je, da je dolgo delo razdeljeno na pet posameznih sklopov, ki si jih lahko ogledamo posamezno in v kontekstu večje zgodbe. Ta izraz je podoben besedi »trilogija«, ki ima predpono »tri-«, ki označuje tri dela; medtem ko se predpona “penta-” uporablja za označevanje “pet”, kot je prikazano v obliki peterokotnika ali petih strani. Trije zvezki trilogije so seveda primerni za začetno, srednjo in končno strukturo, medtem ko ima pentalogija lahko daljši začetek, razširjeno sredino ali daljši epilog, priložen formalnemu zaključku.
Eden od načinov, kako se lahko pentalogija združi, je, da pisatelj načrtuje eno dolgo delo kot pet posameznih kosov. To piscu omogoča, da uporabi vsak del za pripoved krajše, a popolnoma uresničene zgodbe, ki se na koncu združi kot veliko daljše pripovedno delo. Takšno načrtovanje in izvedba je lahko precej težavna, zato se ta dela pogosto sestavijo po zaključku. Urednik za pisatelja lahko združi pet posameznih zgodb s skupnimi liki ali temami, da ustvari eno pentalogijo, ki jo je morda lažje objaviti, prodati in brati.
Medtem ko je pentalogijo mogoče sestaviti iz petih posameznih del, kot je zbirka kratkih romanov, ki sestavljajo eno daljše delo, se lahko pojavi tudi kot struktura znotraj daljšega dela. Epsko pesem bi lahko na primer razdelili na pet sklopov, od katerih vsak vsebuje popolnoma realizirano delo, ki skupaj tvorijo celotno pesem. Drame lahko zapišemo tudi kot pentalogijo, kar običajno pomeni, da je ena sama igra sestavljena iz petih dejanj. Vsako od teh dejanj lahko samostojno pripoveduje zgodbo ali deluje dokaj dobro, vendar je celotno pripoved mogoče v celoti razumeti in ceniti le, če jo gledamo kot popolno delo.