Angleški jezik vsebuje nešteto odtenkov in tankosti, zaradi česar je težko učenje jezika za tiste, ki niso materni govorci. En kamen spotike je štetni samostalnik in njegova razlika od množičnih samostalnikov. Številni samostalnik je na splošno samostalnik, ki ima tako edninsko kot množinsko obliko, v nasprotju s množičnim samostalnikom, ki nima razlike v številu. Čeprav se zdi ta definicija preprosta, lahko razlika med štetnim samostalnikom in množičnim samostalnikom postane zamegljena, ko pride do izjem od pravila.
Primer štetnega samostalnika je naslednji:
–John ima kolo.
–John ima dve kolesi.
Upoštevajte, da dodatek števila “dva” spremeni obliko samostalnika iz “bike” v “bikes”. Prvi samostalnik je v ednini, drugi pa v množini.
Tukaj je primer množičnega samostalnika:
– Koš je poln smeti.
– Koš je poln veliko smeti.
Upoštevajte, da se samostalnik »smeti« ni spremenil, kljub temu, da je dodana beseda »lots«, ki označuje več kot enega. Z drugimi besedami, napačno bi bilo reči:
– Koš je poln veliko smeti.
Masnega samostalnika v tem primeru ni mogoče spremeniti z edninsko ali množinsko obliko, prav tako število ali količina ne spremeni samostalniške oblike. V teh okoliščinah se bo števni samostalnik spremenil in se tako razlikoval od množičnega samostalnika.
Tu je še nekaj primerov:
(števni samostalnik) – Nosim kravato.
(števni samostalnik) – Vsi nosimo kravate.
Samostalnik je kravata; spremeni se v “veze”, ko je subjekt pluraliziran. Nepravilno bi bilo reči “Vsi nosimo kravato.”
(množični samostalnik) – Pošta je pravkar prispela.
(množični samostalnik) – Vsa pošta je pravkar prispela.
Samostalnik je “pošta”; ostane »pošta«, čeprav je bil dodan določilec »Vse«. Nepravilno bi bilo reči »Vsa pošta pravkar prispela«.
Vendar pa obstajajo izjeme od tega pravila. Na primer, beseda “zrak” je množični samostalnik, ki se ne spremeni, ko se spremeni s številom. Na primer:
– Vdihnil sem zrak.
– Iz te cevi nisem mogel vdihniti veliko zraka.
Vendar, če se uporablja v drugem kontekstu, na primer v izrazu »na zraku«, se zdi, da je samostalnik štetni samostalnik. To ni tako; v tem primeru je samostalnik “zrak” spremenil pomen iz prvotne uporabe (zrak kot snov, ki jo dihamo) v zadnjo uporabo (napačen odnos ali predstavitev). Zato beseda “zrak” nima enakega pomena kot beseda “zrak” in tako ostaja množični samostalnik in ne štetni samostalnik.