Sociologija je študija človeških interakcij. Tako se ocenjujejo vse enote, v katerih se človeška bitja združujejo in medsebojno delujejo, od majhnih družin do celotnih civilizacij. Analiza in uporaba sta ključni, pri čemer se slednja nanaša na to, kako lahko znanstveniki uporabijo zbrane sociološke informacije za razumevanje in reševanje resničnih družbenih problemov. Med vsemi težavami, s katerimi se sooča družba, je kriminal eden najpogostejših. Sociologija kazenskega pravosodja se osredotoča na sotočje dejavnikov, ki vodijo do kriminala, ter orodij in sistemov, ki so jih razvile družbe za preprečevanje in kaznovanje kriminalnih dejavnosti.
Opredelitev, katera dejanja so kaznivo dejanje, se razlikujejo glede na regijo in se lahko sčasoma spremenijo. Zgodovinski pristop k sociologiji kazenskega pravosodja bi lahko ovrednotil definicijo kriminala v različnih družbah. Lahko razmisli, kako ta stališča do sprejemljivega in nesprejemljivega vedenja odražajo vrednote in prepričanja določene skupine ali civilizacije.
Družbe ustvarjajo številne institucije in sisteme, eden najzgodnejših označevalcev kohezivne in organizirane skupine pa je pravni sistem. Kulturni pristopi k obravnavanju kriminala so tako raznoliki kot kulture same. Sociologi kazenskega pravosodja bodo pogosto preučevali in morda celo pomagali razviti te sisteme. Razlika med kazenskim pravnim sistemom ene družbe in rehabilitacijskim sistemom druge družbe bi lahko na primer zanimala sociologa. Iz kazenskopravnih sistemov se je pojavilo več družbenih razprav, vključno z naslednjimi: možna rasna pristranskost pri aretacijah, uporaba usmrtitev, učinkovitost sistemov, ki temeljijo na sojenju, in prednosti zapora v primerjavi z zdravljenjem.
Zločin se lahko uporablja kot orodje za razumevanje sociologije, vendar se lahko sociologija uporabi tudi za boljše razumevanje kriminala. Eden glavnih vidikov sociologije kazenskega pravosodja vključuje preučevanje korenin kriminala. Večina raziskovalcev bi se strinjala, da noben posamezen dejavnik ne podpira nezakonitih dejavnosti, lahko pa prispeva več kompleksnih dejavnikov. Na primer, sociolog bi lahko razmislil o tem, kako disfunkcionalno družinsko življenje hromi posameznikovo sposobnost, da komunicira z drugimi na stabilen in zdrav način. Poleg tega lahko družbeni dejavniki, kot so konflikti na delovnem mestu, verske in politične razlike ter gospodarski stres, postanejo delni sprožilci za različna kazniva dejanja, od kraje do umora.
Kriminologija in sociologija sta pogosto združeni v akademske in strokovne kroge, kar kaže na komplementarno naravo obeh disciplin. Številne visokošolske ustanove ponujajo celo certificiran program sociologije kazenskega pravosodja. Poleg tega študentje pogosto podvojijo predmet ali združijo smer v eni disciplini z manjšo v drugi disciplini. Medtem ko lahko posamezniki nadaljujejo sociološko kariero v pododdelkih, ki segajo od politične sociologije do sociologije družine, je sociologija kazenskega pravosodja ena najvidnejših klasifikacij poklicne sociologije.