Hipotetično vprašanje je tisto, ki obravnava dogodke, ki bi se lahko zgodili, in ne tisto, kar se je dejansko zgodilo ali ni. Za zožitev števila možnih odgovorov spraševalec običajno nastavi namišljene parametre, na primer »Kaj bi se zgodilo, če bi sonce ušlo?« To je pogosto opisano kot hipotetična situacija. Oseba, ki postavlja hipotetično vprašanje, morda išče nepristranski odgovor ali trdi, da išče nepristranski odgovor. Običajni cilj je predstavljati najverjetnejši scenarij ali scenarije, ki bi se lahko zgodili v dani hipotetični situaciji.
Hipotetična vprašanja se pogosto uporabljajo v javni retoriki in komunikacijah ter v vsakdanjem pogovoru. Ne smemo jih zamenjevati z retoričnimi vprašanji, ki so vprašanja, na katera ni pričakovanega odgovora. Pričakovati je, da bo odgovor na hipotetična vprašanja, vendar odgovor nima nobenega vpliva na dejanske dogodke, vsaj v teoriji. V priložnostnem pogovoru lahko oseba, ki postavi hipotetično vprašanje, dejansko poskuša ugotoviti verjeten izid dejanja, o katerem razmišlja. V javnem diskurzu imajo lahko govorci tudi skrite motive za uporabo hipotetičnih vprašanj.
Znanstvene študije so pokazale, da lahko nekatere vrste hipotetičnih vprašanj vplivajo na osebo, ki jih sliši, ne glede na to, ali spraševalec to namerava ali ne. Na primer, vprašanje »Kolikšna je verjetnost, da boste glasovali za kandidata X?« Kandidata X subtilno predstavi v pozitivni luči, zlasti če ga vprašajo kandidatovi anketarji. Bolj nevtralno vprašanje bi lahko bilo “Za katerega kandidata bi verjetno glasovali?” Vprašanja v javnem mnenju in znanstvenih raziskavah, pri katerih je natančnost najpomembnejša, so oblikovana tako, da poudarjajo nevtralnost. V oglaševanju in odnosih z javnostmi, ki so namenjeni zamajanju in prepričevanju javnosti, se vprašanja lahko namerno zastavijo za dosego teh ciljev.
»Hipotetično vprašanje« je tudi pravni izraz v pravosodnih sistemih ZDA in drugih držav. To se običajno nanaša na vprašanje, ki ga zastavi odvetnik v pričanju priče. Na splošno bi morala biti vprašanja omejena na dokaze in pričevanja, ki so značilni za primer, hipotetična vprašanja pa lahko povzročijo pravni ugovor. V nekaterih primerih pa je lahko hipotetično vprašanje pomembno. Izvedenec lahko na primer opiše verjetnost nastanka hipotetične situacije, če le-ta v celoti spada na področje njegovega strokovnega znanja.
Znanost, zlasti teoretična fizika, je odvisna tudi od hipotetičnih vprašanj in situacij. Tem včasih pravimo »miselni eksperimenti«. Namesto da bi opisovali situacije, ki se niso zgodile, opisujejo situacije, ki jih znanost še ne razume popolnoma. Z uporabo vseh znanih dejstev in špekuliranjem o rezultatih lahko znanstveniki dejansko dosežejo vpogled in napredujejo znanje s temi miselnimi eksperimenti. Ta praksa je še posebej uporabna za znanstvena področja, na katerih sta opazovanje in eksperimentiranje nepraktična ali nemogoča, na primer kvantna mehanika ali astrofizika.