Razumevanje razlike med neodvisnim členom in uvodnim členom lahko pomaga preprečiti ločilne napake in odlomke stavkov. Glavna razlika je v tem, da je pred uvodno klavzulo običajno uvodna beseda. Nekateri primeri teh besed vključujejo pred, po, čeprav, med, kdaj in medtem. Te besede služijo kot način, da stavek obogatimo s podrobnostmi ali v stavku dodamo časovne elemente.
Razmislite o naslednjem primeru uvodne klavzule: Medtem ko je Henry pomival posodo, je Janice sesala tla.
Ta stavek podaja nekaj podrobnosti o času. Iz nje razberemo, da sta se dejanja Henryja in Janice izvajala hkrati.
Uporabite lahko tudi uvodno klavzulo, da navedete nasprotujoče si zamisli, kot v tem primeru: medtem ko nekateri strokovnjaki menijo, da lahko še naprej uporabljamo zemeljski plin za reševanje energetskih težav, drugi menijo, da si ne moremo izvrtati poti do rešitve.
Tukaj stavek predstavlja dva različna stališča, ki natančneje pojasnjujeta obravnavano gradivo.
Glavna napaka pri ločevanju samostojnih členov od uvodnih se zgodi, ko je neodvisni člen napačno opredeljen kot nekaj, kar lahko stoji samostojno v stavku. V obeh zgornjih primerih ima vsak uvodni stavek samostalnik in glagol, zaradi česar bi bil videti kot popoln stavek. Pomembno je razumeti, da je glavna razlika med temi členi tista uvodna ali kvalifikalna beseda, ki je pred klavzulo. Del uvodnega razloga, »Henry je pomival posodo«, lahko uporabite za popoln stavek. Toda takoj, ko dodate “while” na začetek katerega koli stavka, ta ni več neodvisen in bo ustvaril fragment stavka, če ga uporabite samostojno.
Neodvisna klavzula se lahko uporablja popolnoma sama in ni odvisna od nič drugega. »Janice je sesala tla« in »drugi menijo, da si ne moremo izvrtati poti do rešitve«, se lahko v celoti dvigne in uporabi kot stavke. Če bi se ti stavki začeli s pred, medtem, ko, po, čeprav ali če, ne bi več sestavljali popolnih stavkov.
Ena stvar, ki jo lahko storite, je, da izpustite uvodno besedo. Naš prvi primer bi lahko postal »Henry je pomival posodo, Janice pa je sesala tla«, kar se pomena ne spremeni bistveno. Ta dva neodvisna stavka lahko tudi ločite zdaj, ko ste odstranili uvodno besedo, in ju naredite v dva stavka ali dva stavka, ločena s podpičjem.
Ko urejate svoje delo, poiščite tiste uvodne besede, ki nakazujejo odvisnost. Lahko jih izpustite, če pa tega ne storite, se prepričajte, da vejica sledi uvodnemu stavku. Ne pozabite uporabiti neodvisnega stavka za vejico, da bo vaš stavek popoln.