Zmota razbitega okna je pravzaprav argument v ekonomiji proti prednostim uničenja in popravil kot oblike gospodarske spodbude ali bonusa. Mnogi ljudje trdijo, da je denar, porabljen za popravilo nečesa, koristen, saj je plačan osebi, ki mora to popraviti, in motivira ekonomsko korist za to osebo. Čeprav je to zagotovo res, ta argument zanemarja možnost, kako bi bil ta denar drugače porabljen in kdo bi imel od takšne porabe koristi. Ta zmota se pogosto uporablja za nasprotovanje ideji, da je vojna finančno koristna za gospodarstvo države.
Na podlagi parabole o razbitem oknu je zmota razbitega okna ekonomski argument in ne uveljavljena zmota znotraj formalne ali neformalne logike. Prispodobo o razbitem oknu je prvi povedal francoski ekonomist Frederic Bastiat kot način, da dokaže, da številni ekonomski modeli ne upoštevajo nevidnih dejavnikov ali posledic. V tej prispodobi je trgovčev sin po nesreči razbil eno od oken v trgovini. Kot odgovor na to mimoidoči tolažijo trgovca tako, da ga opomnijo, da je denar, ki ga porabi za popravilo okna, koristen za steklarja in posledično za gospodarstvo.
Ta argument, da je porabljen denar koristen za gospodarstvo, je srce zmote razbitega okna. Medtem ko Bastiat navaja, da je denar zagotovo koristen za določenega steklarja, ki je poklican za popravilo okna, za gospodarstvo ne naredi ničesar, česar sicer ne bi storil. Ta denar bi lahko trgovec porabil za plačilo številnih drugih stvari, ki jih je potreboval. Vsaka od teh drugih stvari bi prav tako zlahka vložila ta denar v gospodarstvo in bi bila prav tako koristna za nekoga drugega kot za steklarja.
Bistvo zmote zlomljenega okna je v tem, da mora bolj razvit ekonomski model upoštevati nevidne posledice za dogodke. Medtem ko ima lahko steklar koristi od razbitega okna, je čevljar, ki bi za trgovca izdelal nove čevlje, ali krojač, ki bi mu izdelal novo obleko, v tej situaciji izgubil denar. Glede na zmoto bi denar, porabljen za okno, še vedno vstopil v gospodarstvo na način, ki bi ga imel lastnik trgovine. Sekundarno negativno finančno posledico vidi tudi trgovec, ki je imel prej delujoče okno in znesek za popravilo, zdaj pa ima samo delujoče okno.