“Hush-hush” je angleški idiom, ki se običajno uporablja, ko nekdo želi ohraniti zaupnost podatkov. Takšne informacije se praviloma hranijo le med dvema osebama ali kvečjemu majhno skupino ljudi. Ta stavek se običajno uporablja, ko nekdo drugi osebi reče, naj nekaj obdrži, kar pomeni, da druga oseba tega predmeta ne sme posredovati nikomur drugemu, na katerega naleti. Besedna zveza pridobi svojo moč iz dejstva, da je beseda »tiho«, kar pomeni molčati, izgovorjena dvakrat, kar daje dodaten poudarek potrebi po diskretnosti in tišini.
Ljudje se občasno oddaljijo od uporabe strogo dobesednega jezika. V nekaterih primerih lahko uporabijo besede in besedne zveze, ki dejansko pomenijo nekaj precej drugačnega od dobesednih definicij besed ali pomena izrazov, ko so bili prvič nastali. Te besede in besedne zveze so znane kot idiomi; svoje pomene črpajo iz načinov, na katere jih ljudje v določeni kulturi uporabljajo in razumejo. Eden od priljubljenih idiomov, ki se nanaša na potrebo po tišini, je fraza »tiho-tiho«.
Ko nekdo uporabi to besedno zvezo, nakazuje, da je del informacije namenoma tajen. Morda zato, ker bi informacije lahko škodile drugim ljudem ali ker nekdo pripravlja presenečenje za nekoga drugega. Vsekakor pa izraža željo, da informacije nihče ne pove nikomur, ki ni prejel predhodne odobritve, da jih sliši. Kot primer si oglejte stavek: »Res sem želel, da to zabavo ostane tiho, a zdi se, da zdaj vsi vedo za to.«
Običajno je, da oseba neposredno uporabi to frazo kot način, da nekomu sporoči, naj ne širi informacij naokoli. Ta vrsta uporabe besedne zveze je bolj podobna ukazu nekomu drugemu, naj nekaj zamolči. Na primer, nekdo bi si lahko rekel: “Resnično potrebujem, da molčiš, sicer bi lahko prišel v težave.”
To je primer idioma, ki ima svoj pomen iz načina, kako so besede ubesedene. Z besedo »tiho, tiho« govornik podvoji poudarek na besedi, da pokaže njen pomen. Posledično je vse, kar je opisano na način, namenjeno zaščiti pred neželenimi ušesi za vsako ceno.