Kakšna je povezava med religijo in moralo?

Na vprašanje povezave med religijo in moralo je mogoče odgovoriti s pogledom na poglede dveh ločenih miselnih šol. Ena šola meni, da religija nima nič opraviti z moralo, ker sta oba ločena pojma. Druga miselna šola je mnenja, da je religija temelj morale in da morala brez vere ne more cveteti.

Tisti, ki ne vidijo povezave med vero in moralo, verjamejo, da so ljudje, ki niso religiozni, še vedno lahko moralni. Njihov argument je, da morala ne izhaja iz naukov nobene religije; temveč mora izhajati iz prirojene nujnosti in želje po družbeni povezanosti med posamezniki. Oseba brez verske pripadnosti pozna razliko med pravim in napačnim. Takšna oseba se bo odločila, da bo v določeni situaciji naredila pravo stvar, saj je takšna moralna dejanja potrebna za ohranitev delovanja družbe. Na primer, tudi ljudje, ki ne izpovedujejo nobene vere, vedo, da bo brezobzirno pobijanje drugih posameznikov v družbi vodilo le v stanje anarhije in brezpravja.

Prepričanje druge šole mišljenja je, da sta religija in morala prepleteni, ker je religija temelj morale. Argument je, da so verni ljudje bolj moralni in tudi manj verjetno, da bodo storili nepristojna dejanja kot ljudje brez vere. To prepričanje je mogoče videti v nekaterih dejanjih ustanovnih očetov Združenih držav. Nekatera od teh dejanj kažejo, da so verjeli, da bo družba, kjer sta vera in morala povezani, družbo naredila boljšo. Primer je besedilo gesla Združenih držav: »V Boga zaupamo«. Implikacija je, da sta vera in vera v višje bitje vodilo pri vzpostavljanju družbe.

Nekatera verska učenja, ki pomagajo vzpostaviti povezavo med vero in moralo, je razvidna iz naukov o zvestobi in prešuštvu. Večina verskih naukov ne sankcionira zunajzakonskih zvez; kot taki so verni ljudje morda bolj zadržani zaradi doktrin, ki so jim bile vcepljene zaradi njihovega prepričanja. Vpliv religije in morale na družbo je mogoče videti tudi z vidika, da večina religij spodbuja in spodbuja večino moralnih dejanj. Na primer, skoraj vse religije poveličujejo svoje privržence, da so dobrodelni do manj srečnih.