Gazal je vrsta pesniške oblike. Ta oblika izvira iz Irana v šestem stoletju pred našim štetjem in se je razširila po Bližnjem vzhodu in vse do jugovzhodne Azije. Gazale je mogoče recitirati, govoriti ali pojeti, pri čemer številni priljubljeni perzijski in bližnjevzhodni pevci izvajajo gaze kot del svojega repertoarja. Nekateri sufijski pesniki so raziskali tudi to obliko, in čeprav so klasični gazali običajno v arabščini ali perzijščini, se ta oblika lahko uporablja v katerem koli jeziku.
Pravila oblike gazala so dokaj preprosta. Gazal vključuje nabor največ 15 in najmanj petih rimanih dvostihov, znanih kot sher. Tradicionalno je vsak sher kot miniaturna pesem zase, druga vrstica vsakega shera v gazalu pa vključuje refren, ki je lahko sestavljen iz ene besede ali več. Refren je znan kot “radif”. Splošno pravilo je, da meter gazala ostane dosleden skozi celotno pesem.
Glede na to, kako pesniki uporabljajo radif, se lahko rimirani prizor gazala razlikuje. Lahko je na primer v obliki AA BA CA DA EA in tako naprej, v obliki AA AA AA AA AA ali pa se pesniki lahko igrajo z drugimi rimami, kot je AA BA AA CA AA. Shema rim je na splošno prilagojena potrebam pesnika in radifa, skladatelj gazala pa lahko pri razmišljanju o shemi rim razmišlja tudi o tem, kako bo pesem zvenela, če jo pojejo ali izgovorijo.
Tradicionalno se gaze uporabljajo za teme ljubezni in izgube. Pogosto gazal opisuje nedosegljivo, odsotno ali ločeno ljubezen. Čeprav lahko ljudje to obliko uporabljajo za druge teme, taka dela strogo gledano niso pravi gazali, ker jim manjka tradicionalni tematski okvir gazala. Zahvaljujoč jasnim, a prilagodljivim pravilom gazala se lahko pesniki s to pesniško obliko izražajo na različne načine.
Mnogi klasični pisci z Bližnjega vzhoda so pisali gazal, oblika pa se še danes pogosto uporablja. Jezik gazalov je ponavadi preprost in jasen, a preganjajoč, bralca spominja na teme, kot so trpljenje in izguba ter ljubezen. Dela arabske poezije pogosto vključujejo nekaj zelo odličnih primerov te pesniške oblike, gazale pa se redno izvajajo tudi po Bližnjem vzhodu, tako v zasebnih domovih kot na javnih prizoriščih.