»Za zaprtimi vrati« je fraza, ki se uporablja za označevanje tajnosti ali zasebnosti. Običajno se nanaša na sestanek ali razpravo, ki se zgodi med izbrano skupino ljudi, ki pogovora ne delijo z nikomer zunaj skupine. Čeprav se stavek lahko dejansko pojavi v sobi z zaprtimi vrati, taka fizična realnost ni potrebna. Besedna zveza se lahko preprosto nanaša na zasebne telefonske pogovore ali elektronske komunikacije.
V vladnem okolju se na primer za sestanke, ki niso odprta za javnost, lahko rečemo, da potekajo za zaprtimi vrati ali pa jih imenujemo sestanki za zaprtimi vrati. Izraz se lahko uporablja tudi za opis srečanja ali pogovora, ki je zaprt za medije. Drugi primeri vključujejo sestanke, o katerih ni uradne dokumentacije, in poslovna srečanja, ki niso odprta za vse zaposlene. Najpogosteje se podrobnosti takih sestankov ne razkrivajo zunaj skupine, čeprav se odločitve, ki so bile sprejete, lahko razkrijejo.
Pomembno je omeniti, da uporaba te fraze v zvezi s sestankom ali pogovorom, zlasti v poslovnem ali vladnem okolju, pomeni namerno izključitev. Na primer, agent za nabavo lahko zapre vrata svoje pisarne, ko se sreča s prodajalcem, samo zato, da zagotovi tišino ali da zagotovi, da ne moti drugih okoli sebe. Čeprav se tehnično sestajata za zaprtimi vrati, to ne odraža konotacije fraze, ker njen namen ni preprečiti drugim, da bi slišali pogovor ali se naučili podrobnosti kakršnega koli dogovora.
Čeprav se ta stavek pogosto uporablja za namigovanje, da udeleženci poskušajo skriti nekaj, česar ne bi smeli skriti, se lahko pogovori in sestanki odvijajo za zaprtimi vrati iz več razlogov, od katerih so mnogi legitimni. Policija lahko na primer zasliši pričo za zaprtimi vrati, da zaščiti njeno identiteto in zaščiti podatke, ki jim jih posreduje. Podobno lahko vodja opravi pregled uspešnosti ali razpravlja o nedelovanju zaposlenega na sestanku za zaprtimi vrati, ker je dobra poslovna praksa, da takšni pogovori ostanejo zasebni.
Druga pogosta uporaba izraza »za zaprtimi vrati« je označevanje, da se posameznikovo vedenje in odnos drastično razlikujeta zasebno kot v javnosti. Na primer, posameznik se lahko v javnosti zdi velikodušen in prijazen, v resnici pa je doma agresiven tiran. Druga oseba je lahko na zabavah samozavestna in odprta, na zasebnih pa trpi tesnobo in negotovost.