Deduktivna metoda je pristop k sklepanju, ki temelji na dedukciji oziroma izhaja iz splošnega primera in iz tega splošnega primera sklepa o nečem bolj specifičnem. Argument, ki temelji na tej metodi, se lahko oblikuje kot tak: »Vsi moški lažejo. Dave je moški, zato Dave laže.” Seveda je pravilnost ali napačnost posebnega zaključka v celoti odvisna od pravilnosti splošne trditve; če je splošna trditev napačna, so napačni ali pa so vsaj napačno izpeljani tudi posebni sklepi, ki izhajajo iz nje. V nasprotju z deduktivnim sklepanjem pri induktivnem sklepanju izhaja iz konkretnih primerov in iz njih sklepanje splošnega sklepa.
Utemeljevanje, uporabljeno v deduktivni metodi, je lahko predstavljeno, formalno ali neformalno, na različne načine. Ena najpogostejših oblik deduktivne metode je silogizem, v katerem sta podani dve pogojni izjavi in iz njih potegnjen sklep. Na primer, silogizem ima naslednjo obliko: »Če Dave spet zamuja v službo, bo njegov šef jezen. Če je Daveov šef jezen, Dave ne bo dobil povišice. Če torej Dave spet zamuja v službo, Dave ne bo dobil povišice.” Sklep, da Dave ne bo dobil povišice, če zamuja na delo, izhaja iz dveh prejšnjih pogojnih izjav.
Veliko fikcije o reševanju zločinov, predvsem zgodbe o Sherlocku Holmesu, temelji na deduktivni metodi. V takšnih kontekstih je ta metoda proces reševanja kaznivih dejanj, ki temelji na uporabi deduktivnega sklepanja v kazenskih zadevah. Detektiv lahko uporabi nekaj splošnega znanja o kriminalni psihologiji ali preiskavi kraja zločina na posebnosti obravnavanega primera, da bi sklepal o identiteti in metodah zločinca. Deduktivna metoda se dejansko uporablja tudi v številnih resničnih situacijah reševanja kaznivih dejanj, saj številne preiskovalne metode temeljijo na uporabi splošnega znanja, ki se uporablja za posebne primere.
Razmišljanje v vsakdanjem življenju, tako v poklicnem kot osebnem kontekstu, pogosto temelji na deduktivni metodi. Zdravniški pregled, preiskava in zdravljenje, na primer, temeljijo na uporabi splošnega medicinskega znanja za posamezne posamezne paciente. Veliko raziskav na tako raznolikih področjih, kot so ekonomija, fizika in biologija, uporablja tako deduktivno kot induktivno sklepanje. Raziskovalci postavljajo hipoteze in razlagajo nekatere rezultate, ki temeljijo na splošnih pravilih, vendar morajo pogosto oblikovati nove splošne teorije, da bi pojasnili specifične rezultate, ki se ne ujemajo z obstoječim teoretičnim okvirom.