Lepota je samo do kože je pregovor, ki pomeni, da fizični videz osebe ne določa, kdo je posameznik. Izraz se običajno uporablja kot opomnik, da je oseba morda videti privlačna, vendar morda nima privlačnih notranjih lastnosti. Prav tako se uporablja, da oseba morda ni najlepša za oči, a je zaradi svoje osebnosti lahko zelo privlačna.
V Združenih državah je običajno slišati rek “lepota je samo do kože”. Pregovor izpostavlja težnjo, da posamezniki sodijo drug drugega predvsem po svojem fizičnem videzu. To pogosto vodi v razočaranje in presenečenje, saj lahko ena oseba obsoja drugo in se popolnoma zmoti. Moški lahko na primer v baru naleti na osupljivo žensko in lahko naredi številne zaključke o tem, kakšna oseba je. Ko jo spozna, pa bo morda ugotovil, da so njene negativne lastnosti tako prevladujoče, da zasenčijo njeno fizično privlačnost.
Ideja, da je lepota le do kože, se lahko uporabi tudi v nasprotni skrajnosti. Obstajajo lahko situacije, ko se fizična lepota osebe spremeni zaradi staranja, popačenja ali drugih okoliščin. Toda njene pozitivne notranje lastnosti lahko ostanejo enake. Obstajajo lahko tudi primeri, ko oseba morda nikoli ni bila fizično privlačna, a ko jo spoznamo, se odkrije, da so njene notranje lastnosti privlačnejše od njenega fizičnega videza.
Ta rek se lahko uporablja, ko poskušate sporočiti številne lekcije. V nekaterih situacijah oseba, ki to pravi, morda poskuša osebi povedati, da je njegova osnova za presojo napačna in da mora poleg videza pogledati na druge lastnosti. Ta izraz se lahko uporablja tudi, ko govorite s posameznikom, ki se zanaša predvsem na svojo lepoto, da bi pritegnil pozornost. Lekcija v tem primeru je lahko, da bo videz človeku pomagal le do določene mere. Poleg tega, če nima drugih lastnosti, bo verjetno imela priložnosti, za katere se zdi, da se na začetku odpirajo, vendar jih ne more vzdrževati.
Ker je lepota beseda, ki se najpogosteje povezuje z ženskostjo, se izraz “lepota je samo do kože” najpogosteje uporablja, ko govorimo o ženskah. Lahko pa se uporablja, ko se nanaša na razlike med zunanjimi in notranjimi lastnostmi samcev. Redko, če sploh, se uporablja, ko govorimo o živalih ali neživih predmetih.