Kot je opredeljeno v filozofiji jezika, je pogovorni jezik navaden ali naravni jezik, ki uporablja pogovorne besede. Pogovore so neformalne besede, besedne zveze ali izreki, ki so pogosto značilni za eno geografsko območje in se običajno uporabljajo samo v neformalnih okoljih. Na splošno jezikoslovci razlikujejo med pogovornim jezikom in slengom, žargonom in narečjem.
Primeri pogovornega jezika vključujejo edninske besede, kot je sklicevanje na gazirano pijačo kot »pop«, kot tudi besedne zveze, ki se uporabljajo za opis situacije. Nekateri ljudje na primer opisujejo, da se romantično razmerje bliža koncu, ko je ena oseba “zapuščena” od druge osebe. Drugi primeri pogovornih besednih zvez lahko vključujejo določene vstavke, na primer reči nekoga »gor in levo« namesto preprosto »levo«.
Pogosto so nekateri pogovori pogostejši na določenem geografskem območju. Na primer, ljudje v južnem delu Združenih držav na splošno pogosteje uporabljajo »vsi«, kombinacijo »vi« in »vsi«, kot ljudje v severnem delu države. V primeru gaziranih pijač nekateri najpogostejši pogovori za gazirane pijače vključujejo “soda”, “pop” in “brezalkoholna pijača”, vendar se natančni izrazi razlikujejo glede na to, kje na svetu se govornik nahaja.
Ker se pogovorni jezik šteje za neformalnega, se na splošno ne uporablja med akademskim ali strokovnim pisanjem ali govorjenjem. Kljub temu ljudje morda uporabljajo pogovorne besede, ko pišejo ali govorijo s svojimi družinskimi člani, prijatelji ali sosedi. Običajno so ti ljudje seznanjeni z jezikom in pomenom. Tudi pogovori so pogosto sprejeti v določenih vrstah ustvarjalnega pisanja, kot so leposlovni romani in kratke zgodbe ter druge vrste ustvarjalnih del. To še posebej velja, če se zgodba odvija na geografskem območju, ki je dobro znano po nekaterih vrstah pogovornega jezika.
Črte, ki ločujejo pogovore, sleng in žargon, so lahko nejasne, saj se vsaka vrsta jezika šteje za neformalno in je običajno specifična za določeno območje ali skupino. Takšne črte postanejo jasnejše, ko je sleng opredeljen kot jezik, ki ga uporablja določena družbena skupina, žargon pa je opredeljen kot jezik, ki ga uporablja določena poklicna ali interesna skupina. Na primer, lahko vsaka generacija najstnikov ustvari svojo vrsto slengovskega jezika. Hkrati strokovnjaki, kot so zdravniki in odvetniki, običajno uporabljajo žargonske besede in besedne zveze, ki so značilne za njihova delovna mesta. Po drugi strani se narečje običajno nanaša na regionalne govorne vzorce ali slovnico, besedišče in izgovorjavo regije ali družbenega razreda.