Dikcija oziroma pisčev izbor besed ima v poeziji še posebej pomembno mesto, saj je pomen, zvok in število zlogov v vsaki besedi pogosto zelo pomemben. Dikcija v poeziji določa ton in številne vidike sloga določenega pesniškega dela. V mnogih primerih, zlasti v pesmih, ki se morajo skladati s trdimi slogovnimi omejitvami, mora pesnik izbrati besede, ki vsebujejo določeno število zlogov in se rimajo z drugimi specifičnimi besedami. Dikcija je pomembna tudi v manj strukturiranih pesniških delih, saj je večina pesniških oblik veliko manj besednih kot večina proznih del. Medtem ko lahko prozaist pogosto porabi več odstavkov za opis, mora pesnik pogosto posredovati pomemben del informacij o nečem v le nekaj dobro izbranih besedah.
Številne pesmi so napisane v visoko strukturiranih oblikah, ki morajo biti v skladu s posebnimi pravili. V junaških dvostihih mora pesnik na primer pisati v jambskem pentametru, s petimi poudarjenimi in petimi nenaglašenimi zlogi, ki so razporejeni izmenično. Poleg tega se morajo končni zlogi vsakega para vrstic rimati. Znotraj teh zadržkov postane dikcija izjemno pomembna, saj mora pesnik izbrati besede, ki tem omejitvam ustrezajo, ne da bi pri tem ogrozil pomen, ki ga želi posredovati. Vsako besedo je treba oceniti glede na njen pomen in vlogo v shemi ritma in rime.
Dikcija v poeziji je izjemno pomembna tudi zaradi svoje sposobnosti prenašanja tona. Besede, ki prenašajo ideje o žalosti, temi in melanholiji, bodo izražale drastično drugačen ton od tistih, ki namigujejo na veselje, svetlost in energijo. Ton pesmi se pogosto uporablja za vplivanje na njen čustveni vpliv, ki presega dobesedne pomene in zvoke besed. Izkušen pesnik izdeluje svojo dikcijo ne le zato, da prenese določen pomen in zveni na določen način, temveč tudi zato, da pri bralcih vzbudi določen niz čustvenih odzivov. Površna in neprevidna dikcija v poeziji lahko uspe v smislu in zvoku, vendar verjetno ne bo vzbujala posebnega čustvenega odziva, ki ga namerava pesnik.
V nekaterih oblikah poezije, zlasti v pripovednih pesmih, se z izbiro besed bralcu pove nekaj o pripovedovalcu. Dikcija v poeziji se lahko uporablja za posredovanje, na primer, da je govornik iz določenega ozadja ali starostne skupine. Ta uporaba dikcije, čeprav je veliko pogostejša v prozi, ima še vedno pomembno mesto v številnih oblikah poezije, zlasti kadar je identiteta govorca bistvena za popolno razumevanje pesmi.