Razlika med personifikacijo in metaforo je v tem, da je personifikacija vrsta metafore. To pomeni, da je metafora večji izraz, ki zajema veliko manjših idej. V personifikaciji je neživemu predmetu ali živali podane človeške značilnosti. Metafora pa osebo, predmet ali zgodbo nadomesti z drugo. Obe obliki sta literarni pripomočki, ki se v vsakdanjem govoru redko uporabljajo.
V personifikaciji in metafori je abstraktna misel predstavljena v bolj človeški obliki. To je zgolj literarna naprava, ki jo najdemo v poeziji, leposlovju in včasih nefikciji. Redko ga najdemo v retoriki ali diskurzu. Personifikacija se lahko uporablja tudi v umetnosti.
Če lahko živalim pripišemo tudi človeške lastnosti, potem so številni filmi in risanke tudi vrste personifikacije in metafore. Risanke »Zgodba igrač« dajejo igrače, tako humanoidne kot nehumanoidne oblike, človeške značilnosti in življenja. V risanki “Avtomobili” se enako dogaja z avtomobili. Te ideje segajo v filme, kot je “The Love Bug” o avtomobilu hrošču Herbieju ter v risanke starega Walta Disneyja in Warner Brothers, kot sta Mickey Mouse in Bugs Bunny.
V literaturi in poeziji se za dodatne podrobnosti uporabljata personifikacija in metafora. Čiste metafore se razlikujejo, ker pripovedujejo pripoved, medtem ko personifikacije, kot so simboli, namesto tega zagotavljajo dodatne podrobnosti. V literaturi je veliko primerov osnovnih personifikacij, na primer »rjovečega vetra« ali »sramežljivega cvetja«.
John Milton je v svojem “Izgubljenem raju” uporabil personifikacijo. Robert Frost, ameriški pesnik, je bil tudi velik uporabnik personifikacije in metafore. »Romeo in Julija« Williama Shakespeara daje dober primer uporabe personifikacije v drami: »Zemlja, ki je mati narave, je njen grob; kaj je njen grob, da je njena maternica.” “Root Cellar” Theodoreja Roethkeja ponuja tudi primer “celo umazanija je zadihala.”
Personifikacija in metafora se lahko uporabljata tudi v umetnosti in fotografiji. To lahko predstavimo na dva načina. Prvi je dati živalim in predmetom bolj človeške lastnosti. Drugi način je fotografiranje ali slikanje predmetov, ki imajo, kolikor gledalci to vidijo, človeške lastnosti. Ti lahko vključujejo spremembe sadja in zelenjave, da bodo bolj podobni človeškim obrazom.
Povečanje živali in predmetov, da bi jim dali človeške lastnosti, se uporablja tudi v oglaševanju. To bi lahko storili tako, da bi namigovali na lase ali avtomobile, da imajo raje en izdelek ali eno vrsto izdelka pred drugim. To idejo bi lahko razširili tako, da bi na primer mleko raje imeli določeno vrsto piškotkov. Drugi oglasi postavljajo vprašanja o personifikaciji, kot je “Kaj vaša oblačila povedo o vas?” ali vztrajati, da je predmet več, kot se zdi.