Igra besed ali paronomazija je vrsta besedne igre, pri kateri se ena beseda uporablja za predlaganje homofona – besede s podobnim zvokom, vendar različnim pomenom. Igra besed včasih velja za »nizko« obliko humorja, ki lahko navdihne nasmeh ali stokanje, vendar imajo malo možnosti za raziskovanje globljih pomenov v jeziku. V resnici pa imajo igre besed v poeziji različne uporabe in so lahko precej globoke. Igra besed v poeziji se lahko uporablja za čisto komični učinek, lahko pa tudi posreduje občutek temne ironije.
Številni angleški pesniki iz 17. stoletja so raziskali uporabo besednih besed za ukrivljen učinek. John Donne se je na primer pogosto igral s pomenom lastnega priimka, ki se izgovarja enako kot angleška beseda »done«, in dekliškega priimka njegove žene Anne, ki je bil More. Ta enovrstična pesem izraža težave zgodnjih let njegovega zakona: »John Donne, Anne Donne, Undone«. Čeprav je v ponavljanju zvoka nekaj zgrešenega, je splošni učinek bolj obup kot humor.
William Shakespeare je morda najbolj znan igralec v angleški literaturi, ki uporablja besede besed v poeziji, ki segajo od neumnih do neumnih do resnih – pogosto vse v istem delu. Njegov manični lik Hamlet, ki ljubi igre besed, na primer v enem prizoru pove Ofeliji: “Odpeljite se v samostan!” Beseda »samostan« v tem stavku lahko pomeni bodisi »samostan« ali zdaj zastarel pomen za »bordel«. Čeprav bi moderno občinstvo morda zamudilo to besedno igro, bi Shakespearovo izvirno občinstvo slišalo vso zagrizeno ironijo vrstice, ki jedrnato ujame Hamletovo jezo in tanko zastrto željo, da bi ranil Ofelijo. Ista igra uporablja tudi igre besed za raziskovanje tem smrti in spolnosti, kar je v nasprotju z idejo, da igre besed ne morejo imeti pomena, ki presega globino osnovne igre besed.
V sodobnih spisih pa se besedne igre v poeziji pogosteje uporabljajo kot oblika komedije, zlasti v poetični obliki limerika, petvrstične pesmi, napisane v spevnem metru. Pesnica iz zgodnjega 20. stoletja Carolyn Wells je napisala en limerik, ki se zaključi z vrstico »Totor two tooters to toot«, ki uporablja zvočno delo za igranje na homofonski par »tutor« – poučevati in »tooter« – nekdo, ki igra glasbeni inštrument. Pogosto pa besede besed v limeriku niso tako nedolžne, saj se poigravajo s številnimi angleškimi evfemizmi za dele telesa in spolna dejanja. Nesramna limeriška pesem bi lahko na primer uporabila besedo “pridi” tako za nekoga, ki nekam dobesedno prispe, kot tudi za spolni vrhunec.