Odgovor na to vprašanje je različen, odvisno od tega, s kom se pogovarjate in kako je definiran »roman«. Če se roman obravnava kot prozna pripoved velike dolžine, je najstarejši roman verjetno Zgodba o Gendžiju, ki jo je napisal Murasaki Shikibu na Japonskem v 11. stoletju. Zgodba o Gendžiju je sodobnim očem zagotovo prepoznavna kot roman; pravzaprav je še vedno zelo brana in prevedena v številne jezike. Ta knjiga je imela izjemen vpliv na japonsko literaturo in jo še danes navajajo kot glavni vir navdiha uglednih japonskih romanopiscev.
Ko pa v polje »roman« vključimo epske pesmi in nekateri učenjaki to storijo, se zadeve nekoliko zapletejo. Tako Ep o Gilgamešu kot Odiseja sta veliko starejša od Zgodbe o Gendžiju in bi ju na nek način lahko obravnavali kot predhodnika sodobnega romana. Zlasti Odiseja je imela ogromen vpliv na zahodno kulturo in literaturo; teme iz te epske pesmi se vedno znova pojavljajo v zahodni umetnosti, glasbi in pisanju. Če Odiseje ne smatrate za najstarejši roman, saj ne ustreza strogi definiciji romana, je bil zagotovo vpliven.
Spor o identiteti najstarejšega romana se morda zdi droben, vendar je lahko zanimiv in precej razkrivajoč. Ljudje, ki podpirajo publikacije, kot je Robinson Crusoe (1719), kot »prvi roman«, se odločijo, da očitno prezrejo dela, kot je Zgodba o Genjiju, skupaj s številnimi tako imenovanimi »Romancami«, napisanimi v španščini, francoščini in italijanščini že v 12. stoletja. Robinson Crusoe tudi komajda ni najstarejši roman v angleščini, čeprav bi sodobni bralci morda imeli težave z razumevanjem angleščine, ki jo uporabljajo avtorji, kot je Geoffrey Chaucer.
Zdi se, da se je na Zahodu oblika romana pojavila okoli 15. stoletja, čeprav je bilo nekaj izstopajočih napisanih že prej. Knjige, kot so Le Morte D’Artur, The Canterbury Tales in The Adventures of Esplandian, so bile objavljene v 1400-ih, kar je utrlo pot za objave ogromnega števila romanov s prihodom tiskarskega stroja in premičnih črk. Sama beseda “roman” je prišla v angleški jezik okoli leta 1566, ravno takrat, ko je Miguel de Cervantes napisal La Galateo in pozneje Don Kihota. Beseda izhaja iz italijanske novele. Do 16. stoletja je bil roman trdno zasidrana literarna naprava in danes ne kaže znakov popuščanja.
Ena najbolj izjemnih stvari v romanu je, da je ta oblika neverjetno obstojna, kljub, ali morda zaradi svoje preprostosti. Zdi se, da zgodovinski dokazi tudi kažejo, da so se različne oblike romana razvijale neodvisno, kar je del problema pri odločanju o pravem »najstarejšem romanu«. Očitno nekaj v tej preprosti, a neverjetno prilagodljivi obliki literarnega izražanja le deluje za avtorje po vsem svetu.