Jezikovna inteligenca se nanaša na izboljšano sposobnost posameznika, da uporablja enega ali več jezikov za posredovanje govorjene ali pisne komunikacije drugim. Ljudje, ki imajo visoko stopnjo te vrste inteligence, običajno posredujejo informacije na prefinjen način, včasih tako ezoterično, kot ga najdemo v literarnem mediju poezije. Predpostavlja, da ima pisatelj ali govornik obsežen besednjak, ki ga uporablja za posredovanje znanja in/ali za dotikanje in premikanje drugih.
Poleg piscev jezikovno inteligenco izkazujejo tudi ljudje, ki uporabljajo govorjenje za posredovanje idej in znanja. V slednjem primeru bi morali biti ljudje, ki se ukvarjajo s poklici, kot sta pravo ali politika, jezikovno inteligentni, da bodo lahko prepričali druge. Biti morajo sposobni učinkovito uporabljati sintakso in slovnico ter znati narediti ustrezne pregibe in glasovne intonacije, ki presegajo moč skrbno izbranih besed. Čeprav sta izhajala z zelo različnih ideoloških zornih kotov, sta to lastnost v svojih govorih izkoristila tudi Adolf Hitler in Martin Luther King, mlajši. To, kar so povedali, in način, kako so to izrazili, je imelo globok, nepozaben vpliv na tiste, ki so jih prišli poslušat, in na svet nasploh.
Književni prevajalci morajo uporabiti to vrsto inteligence, da upodobijo jezik izvornega besedila v zelo natančno upodobitev ciljnega besedila. Na primer, francoski izraz solitaire je mogoče prevesti, ko se nanaša na osebo ali kraj, kot »osamljen«, »izoliran« ali »osamljen«. Pri literarnem prevodu mora biti prevajalec sposoben razlikovati med finimi odtenki pomena, da bi bralcem dal najbolj natančen pomen.
Medtem ko je pomen določenih pesmi pogosto nedosegljiv interpretativnemu razumevanju mnogih posameznikov, ker je tako zelo oseben izraz, prevladujoči govorniki nagibajo k posredovanju znanja, ki ga množice zlahka prebavijo. Morda bi nekje na ravni nekje med politikom in pesnikom našli univerzitetnega predavatelja. Medtem ko nekateri ljudje domnevajo, da imajo jezikovno nadarjeni posamezniki visok IQ, je dejstvo, da nekateri ne. Njihova inteligenca morda ni tako zelo razvita na drugih področjih, kot sta glasba in matematika, na primer.
V vsakdanjem življenju mnogi ljudje izkazujejo jezikovno inteligenco tako z introvertnimi kot ekstrovertiranimi dejavnostmi. Nekateri ljudje morda radi sedijo na verandi kmečke hiše, ko sonce zahaja, in pripovedujejo zgodbe, ki izvirajo iz okolice. Drugi morda radi berejo časopis vsak dan. Nekateri ljudje radi vsak dan rešujejo križanke in/ali besedne uganke. Vsem tem ljudem je skupna ljubezen do besed in uživanje v določenih dejavnostih, ki jim omogočajo, da jih uporabljajo ali se jih naučijo še več.