Kdo je George Lamming?

George Lamming, rojen na Barbadosu 8. junija 1927, je avtor zahodnoindijske literature. Njegov prvi roman V gradu moje kože, ki je izšel leta 1953, velja za klasično besedilo v zahodnoindijski književnosti. Poleg pisanja romanov Lamming piše tudi poezijo, literarno kritiko in družbeno kritiko. Njegovo pisanje v vseh žanrih je pridobilo veliko priznanje. Številna literarna priznanja, ki jih je prejel, vključujejo Guggenheimovo štipendijo, štipendijo Canada Council Fellowship, nagrado festivala Langston Hughes, nagrado Somerset Maugham za literaturo in nagrado Felix Varela Consejo de Estado de la Republica de Cuba.

George Lamming je bil gostujoči profesor in rezidenčni pisatelj na mestni univerzi v New Yorku. Delal je kot član fakultete in predavatelj na Univerzi v Teksasu v Austinu in Univerzi v Pensilvaniji. Bil je tudi ugledni gostujoči profesor na univerzi Duke in gostujoči profesor afriških študij in literarnih umetnosti na univerzi Brown.

George Lamming je kot mladenič na Barbadosu obiskoval srednjo šolo Combermere. Leta 1946 je odšel z Barbadosa v Trinidad. Tam je poučeval šolo do leta 1950. Po času v Trinidadu je Lamming emigriral v Anglijo. Le kratek čas je delal v angleški tovarni, preden je leta 1951 postal izdajatelj za kolonialno službo BBC. Njegova akademska kariera se je uradno začela leta 1967, ko je postal rezidenčni pisatelj in predavatelj na Oddelku za izobraževanje in Center za ustvarjalne umetnosti na Univerzi Zahodne Indije. Poleg že omenjenih ameriških izkušenj poučevanja in predavanja je Lamming poučeval ali predaval tudi na univerzah v Tanzaniji, na Danskem in v Avstraliji.

Poleg V gradu moje kože je Lamming napisal še naslednje romane:

Domačini moje osebe (1972)
Voda z jagodami (1971)
Užitki izgnanstva (1960)
Sezona pustolovščin (1960)
Starosti in nedolžnosti (1958)
Emigranti (1954)

George Lamming je zelo političen avtor. Njegova politika vsekakor vstopa v njegova leposlovna dela, ki jih je razkril tudi v svojih objavljenih esejih. Lamming je objavil naslednje eseje:
“Zahodno izobraževanje in karibski intelektualec: prihajam, prihajam, prihajam domov” (1995)
“Influencia del Africa en las litaraturas antillanas” (“Vpliv Afrike na antilsko literaturo”) (1972)
“Užitki izgnanstva” (1960)