Sistemska diagnostika je računalniški pripomoček, ki se uporablja za testiranje računalniškega sistema z namenom prepoznavanja šibkih točk, ugotavljanja vzroka težave ali pomoči pri nastavitvi. Številni operacijski sistemi imajo vgrajeno sistemsko diagnostiko za udobje svojih uporabnikov, možno pa je tudi pridobiti programsko opremo, ki ponuja dodatne diagnostične možnosti. Ta programska oprema je lahko na voljo kot brezplačna ali skupna programska oprema ali pa jo bo treba plačati, odvisno od razvijalca in vrste funkcionalnosti, ki jo ponuja.
Eden od pogostih razlogov za zagon sistemske diagnostike je, ker se zdi, da gre z računalnikom nekaj narobe. Diagnostika poteka skozi vrsto pregledov, ki so namenjeni prepoznavanju težavnih območij, od poškodovanih območij trdega diska do programov, ki bi si lahko med seboj nasprotovali. Osnovna diagnostika bo preprosto poročala o vseh težavah, ki jih odkrije med diagnostičnim pregledom. Naprednejša diagnostična orodja lahko ponudijo predloge za popravila ali pa so sposobna narediti popravke, ko jih uporabnik zahteva.
Za ugotavljanje, ali je sistem stabilen, se lahko izvede tudi sistemska diagnostika. To lahko storite ob prvi nastavitvi sistema, da potrdite, da je bilo vse pravilno in uspešno nameščeno. Izvaja se lahko tudi kot redni varnostni pregled za odkrivanje težav, preden se pojavijo, in za pomoč uporabnikom in tehnikom pri prepoznavanju področij sistema, ki bi morda potrebovali delo. Ljudje lahko uporabijo tudi sistemsko diagnostiko kot del varnostne revizije računalniškega sistema.
Nekatera podjetja omogočajo diagnostiko sistema na svojih spletnih mestih. V tem primeru se uporabnik prijavi na spletno mesto in ga pooblasti za izvajanje sistemske diagnostike. Ena od prednosti uporabe spletne strani podjetja je, da je posodobljena z najnovejšimi informacijami o sistemu. Ko ljudje odpravljajo težave z računalnikom in imajo težave pri prepoznavanju težave, lahko spletno mesto operacijskega sistema zagotovi najbolj uporabne informacije.
Običajno je mogoče med zagonom vnesti tudi osnovno sistemsko diagnostiko, običajno s pritiskom na tipke set. To uporabniku omogoča diagnosticiranje sistema, preden se popolnoma zažene operacijski sistem, in se lahko uporablja, ko ima računalnik težave z zagonom ali ko je operacijski sistem tako močno ogrožen, da je težko varno izvesti diagnostiko.
Pri prenosu programske opreme za sistemsko diagnostiko je treba biti previden vir. Diagnostika je zelo temeljita in lahko prodre v občutljiva področja računalniškega sistema. Poleg tega lahko programi, ki ponujajo uvedbo popravkov, bistveno spremenijo sistem. To je lahko nevarno, če programska oprema ni iz zaupanja vrednega vira. Dvomljiva sistemska diagnostika bi lahko na primer vdelala vohunsko programsko opremo ali virus. Uporabniki računalnikov naj poskušajo uporabljati programe priznanih in znanih podjetij in naj pred prenosom preverijo naslovno vrstico v brskalniku, da potrdijo, da so na pravem mestu.