Ginseng je mesnata korenina, ki jo najdemo v Aziji in delih Severne Amerike. Najraje ima zmerne gozdove in številni staleži so na žalost resno ogroženi zaradi prekomerne sečnje. Zelišče se že stoletja uporablja v kitajski tradicionalni medicini, priljubljeno pa je postalo tudi na Zahodu. Številni azijski trgi ponujajo ginseng v številnih oblikah, pojavlja pa se tudi kot dodatek v nekaterih energijskih pijačah in spojinah, namenjenih spodbujanju energije in duševne ostrine.
Da bi rastlina veljala za pravi ginseng, mora biti ena od 11 vrst v rodu Panax. Dve najpogosteje nabirani vrsti sta P. schinseng iz Mandžurije in P. quinquefolius, severnoameriški ginseng. Splošno ime izhaja iz renshen, kar v kitajščini pomeni “korenina v obliki človeka”. Korenine so globoko razcepljene in res spominjajo na majhne ljudi. Nad tlemi ima ginseng majhne skupine dlanasto sestavljenih listov in izrazite rdeče jagode.
Panax je bil izbran za rod glede na njegovo široko uporabo na Kitajskem za vse, od pomanjkanja energije do bolezni vožnje, saj v grščini pomeni »ozdravi vse«. Ginseng se običajno uporablja kot vir energije in zdi se, da deluje kot stimulans. Verjame se tudi, da ima koristi za spomin in duševne sposobnosti ter se že dolgo uporablja kot afrodiziak. Za ta namen naj bi bile najučinkovitejše predvsem bobne korenine.
Mnogi ljudje verjamejo, da je ginseng adaptogen, kar pomeni, da pomaga telesu pri obvladovanju stresa, in zdi se, da raziskave o zelišču to potrjujejo. Druge študije o tem so bile neprepričljive. Tako kot mnoga zelišča ima tudi ginseng različne jakosti, odvisno od tega, kako se nabira, ravna in predeluje. Posledično je težko izvesti pravo znanstveno študijo korenin. Vsekakor ima dokumentirane stranske učinke, vključno s težavami s spanjem, glavoboli, nepravilnim krvnim tlakom in krvavitvami iz nosu.
Obstaja več načinov za jemanje ginsenga. Nekateri azijski uporabniki preprosto žvečijo rahlo sladke korenine z okusom sladkega korena. Lahko ga tudi namočimo za pripravo čaja ali zmeljemo v prah za uporabo v kapsulah. Najpogosteje je korenina na voljo v posušeni obliki, ne pa sveža, včasih pa so na voljo tudi listi, čeprav se zdi, da niso tako potencialno koristni kot korenina.