Zaporedni dostop je sistem, s katerim se do shranjenih podatkov dostopa v določenem vrstnem redu. En primer tega je avdio ali video kaseta. Najpogostejša uporaba tega sistema je v računalniškem pomnilniku, kjer je v nasprotju z bolj razširjenim pomnilnikom z naključnim dostopom.
Izraz sekvenčni dostop se preprosto nanaša na fiksni vrstni red dostopa. Poleg tega, da je ta vrstni red določen, je vnaprej določen in sledi logičnemu napredovanju. Nekatere vrste zaporednega dostopa so neizogibne, na primer pri predvajanju kasete. Druge vrste so premišljena izbira. To lahko vključuje računalniške podatke, shranjene kot povezan seznam, v katerem vsak del podatkov vsebuje sklicevanje na naslednji del.
Pomnilnik zaporednega dostopa je sistem za shranjevanje, kjer se podatki shranjujejo in berejo v določenem vrstnem redu. To je v nasprotju s pomnilnikom z naključnim dostopom, kot je tisti, ki ga uporabljajo računalniki za shranjevanje podatkov, ki jih je treba obdelati. Praviloma je sekvenčni dostop vrsta pomnilnika, ki se bo bolj verjetno uporabljala za trajno shranjevanje in pomnilnik z naključnim dostopom za začasno shranjevanje.
Primeri pomnilnika zaporednega dostopa vključujejo starejše zapisljive medije, kot so DVD-ji, CD-ji in celo trakovi. Trdi diski so tudi zaporedni, ne pa pomnilnika z naključnim dostopom. Pomnilnik z naključnim dostopom vključuje pomnilniške čipe, ki jih najdemo v računalnikih, pa tudi bliskovni pomnilnik, ki ga je mogoče pritrditi v napravo ali odstraniti, kot so pomnilniške kartice ali pomnilniške kartice.
Glavna prednost sekvenčnega pomnilnika v nasprotju s pomnilnikom z naključnim dostopom je, da je običajno veliko cenejša za izdelavo. To omogoča tudi večjo podatkovno zmogljivost glede na nastavljeno ceno in nastavljeno omejitev fizične velikosti. Pomnilnik zaporednega dostopa se pogosteje uporablja tudi v fizičnih oblikah shranjevanja, ki so manj dovzetne za fizične poškodbe, vključno z električnimi sunki ali izgubo energije.
Glavna pomanjkljivost te vrste pomnilnika je, da običajno traja dlje za fizični dostop do katerega koli podatka. To je zato, ker mora računalnik bodisi pregledati vse podatke, dokler ne najde pravilnega dela, na primer iskanje informacij v knjigi brez indeksa, ali pa mora uporabiti funkcijo iskanja, ki ve, kje so podatki shranjeni, vendar še vedno se mora fizično premakniti v ustrezen del naprave za shranjevanje. V nasprotju s tem je pomnilnik z naključnim dostopom nastavljen tako, da običajno traja enak čas za iskanje katerega koli posameznega podatka.