Brezžični modemi so naprave, ki omogočajo, da se računalniki povežejo v brezžično lokalno omrežje (WLAN) brez fizičnega kabla, kot je ethernet. Za povezavo z omrežjem WLAN uporabljajo mobilne, satelitske ali WiFi protokole, ki lahko nato zagotavljajo internetne storitve. To se razlikuje od klicnih in DSL modemov, ki uporabljajo telefonske linije za povezavo z internetom, medtem ko kabelski modemi za povezljivost uporabljajo kabelske TV linije.
Za mobilne aplikacije lahko brezžična modemska kartica PCMCIA v prenosnem računalniku zagotavlja dostop do interneta prek javnih “vročih točk”. To so geografska območja, kjer omrežja WLAN omogočajo javni dostop do interneta prek tovrstnih modemov. V nekaterih primerih je potrebna majhna članarina, medtem ko so druge dostopne točke brezplačne.
Različna brezžična omrežja uporabljajo lastniške protokole, brezžični modemi pa so certificirani kot združljivi z določeno(-imi) arhitekturo(-ami). Nekateri protokoli, kot so CDPD (Verizon), GPRS in EDGE (AT&T in Cingular), so celo počasnejši od klicne povezave; medtem ko lahko brezžična omrežja Cellular UMTS (AT&T) in 1xRTT (Verizon) delujeta s hitrostjo približno 300 kilobitov na sekundo (kbs). Novejša različica mobilne telefonije, ki jo ponujata Verizon in Sprint, EVDO, oglašuje hitrosti 400-700 kbs, kar je konkurenčno širokopasovnim paketom. Prihodnje tehnologije, vključno s Cingularovim HSDPA in Verizonovim EVDV, obljubljajo še večje hitrosti.
Drugo priljubljeno omrežje za mobilne brezžične modeme je WiFi (Wireless Fidelity), ki lahko deluje pri uglednih 400 kbps. WiFi se uporablja v številnih internetnih kavarnah in drugih dostopnih točkah. WiFiMax je novejši standard, ki ponuja še večje hitrosti in več funkcij.
Ker so brezžični modemi certificirani kot združljivi z določenimi standardi in protokoli, morate biti prepričani, da ima modem, ki ga kupite, zmožnosti, potrebne za omrežja, s katerimi se želite povezati.
Splošne funkcije, ki jih je treba iskati pri brezžičnih modemih, so:
Hitrost modema.
Podprti protokoli: Ethernet, CPCD, GPRS, ISDN, EVDO, WiFi itd.
Frekvenčni pas: 900 MHz, 2.4 GHz, 5 Hz, 23 GHz, VHF in UHF.
Radijska tehnika: razpršeni spekter z neposrednim zaporedjem ali frekvenčni skok.
Število kanalov za oddajanje in sprejemanje.
Največja moč signala.
Zmogljivost polnega dupleksa v primerjavi s pol-dupleksom (polni dupleks omogoča hkratno oddajanje/sprejemanje za hitrejši prenos podatkov).
DSL ali kabelski dostop do interneta v vašem domu ali pisarni lahko nastavite tudi z brezžičnim širokopasovnim modemom. V tem primeru lahko vsi računalniki v gospodinjstvu komunicirajo s širokopasovnim modemom prek brezžičnih omrežnih adapterskih kartic, s čimer se odpravi potreba po fizični žici med vsakim namiznim/prenosnim računalnikom in modemom. Brezžične omrežne kartice, ki so lahko PCMCIA ali zunanji adapterji, ki uporabljajo vrata USB, morajo biti istega proizvajalca kot brezžični modem/usmerjevalnik ali pa mora biti jasno navedeno, da so združljive z njimi.