Kaj je diagnostična kartica?

V računalništvu so za odpravljanje težav pogosto potrebna diagnostična orodja, zlasti kadar pride do težave s strojno opremo računalnika. Eno od teh orodij se imenuje diagnostična kartica, ki se imenuje tudi diagnostična kartica za samotestiranje (POST). Običajno se vstavi v eno od rež za medsebojno povezovanje perifernih komponent (PCI) računalnika, da se začne diagnostika. Z nameščeno vdelano programsko opremo za diagnostiko bo kartica testirala različne sisteme računalnika, da bi ugotovila, kje je šlo narobe. V bistvu preverja računalniško strojno opremo za napake ali simptome resnih težav s strojno opremo tako, da razišče kode napak, ki jih ustvari osnovni vhodni izhodni sistem (BIOS).

BIOS je vnaprej nameščena programska oprema na matični plošči računalnika. Običajno se zažene, še preden se začne nalagati nameščeni operacijski sistem. Ta sistem vzdržuje računalniško strojno opremo pod nadzorom in zagotavlja, da na strani strojne opreme vse teče gladko. BIOS je programska oprema, do katere dostopa diagnostična kartica, tako da lahko izvaja teste na strojni opremi. Med seboj se povezujejo za preverjanje težav s pomnilnikom računalnika, centralno procesno enoto (CPU), zaslonsko kartico in drugimi ključnimi komponentami strojne opreme.

Pri popravilu računalnika je lahko diagnostična kartica izjemno koristna pri ugotavljanju težave, še posebej, če na monitorju računalnika ni zaslona ali če je računalnik popolnoma zmrznil. Ko naprava visi in se ne uspe znova zagnati ali znova zagnati, je najboljša možnost, da ugotovite težavo, če preverite strojno opremo. Diagnostična kartica je pogosto ključna pri ugotavljanju, kje je šlo vse narobe, in dejansko pove, v katero smer je treba iti pri odpravljanju težave.

Diagnostična kartica deluje tako, da zazna in poroča kode napak, ki jih ustvari matična plošča. Te kode se imenujejo kode pisk. Matična plošča mora imeti delujoč BIOS in CPU, da lahko komunicira z diagnostičnimi pripomočki. Ta diagnostična kartica bo neuporabna, če je matična plošča računalnika že ocvrta. Če še vedno deluje, se diagnostika še vedno lahko izvaja tudi brez računalniškega monitorja, ki je priključen na sistem. S pomočjo zvočnika se sporočene napake slišijo prek zvočnih pisk.
Diagnostične kartice so posebej zasnovane za odkrivanje in poročanje o napakah, najdenih na matični plošči računalnika. To pomeni, da ne bo mogel zaznati težav v napravah, ki so priključene v reže in vrata računalnika, kot so zunanji trdi diski, monitorji, tipkovnice, miška in zvočniki. Vsi proizvajalci ne uporabljajo enakega niza kod za pisk na svojih izdelkih strojne opreme, zato je pogosto priporočljivo, da izberemo združljivo diagnostično orodje, preden ga uporabimo na svojem računalniku.