Izraz »širokopasovni prodor« se nanaša na količino trga dostopa do interneta, ki jo je zajel visokohitrostni ali širokopasovni internet. Ko je bil širokopasovni dostop prvič predstavljen kot metoda za povezovanje s spletom, so mnoga podjetja z dobrim razlogom pričakovala, da bo zavzela večino tržnega deleža. Širokopasovni dostop je ponavadi hitrejši, učinkovitejši in manj obremenjen kot druge metode dostopa, kot je klic na klic. Ker spletna vsebina postaja vse bolj intenzivna v pasovni širini, širokopasovni dostop uporabnikom interneta omogoča hitro nalaganje vsebine.
Z naraščanjem cenovno dostopne tehnologije in konkurenčnimi ponudniki je širokopasovni internet cenovno ugoden za številne potrošnike, ki preklopijo, potem ko so bili razočarani zaradi počasnih klicnih povezav. Številna telekomunikacijska podjetja prav tako poskušajo povečati svoj širokopasovni trg tako, da ga ponujajo kot del paketnih telefonskih, internetnih in/ali kabelskih storitev. Kombinacija tega z nizkimi cenami naredi širokopasovne povezave privlačne za naročnike z nizkimi dohodki. Po ocenah analitikov iz leta 70 naj bi 2010 % internetnih naročnikov v zahodnih državah sprejelo širokopasovne povezave do leta 2006.
Prodor širokopasovnih povezav se je sprva močno povečal, potem ko je bil široko uveden v zgodnjih 2000-ih. Do leta 2004 je v Združenih državah in Veliki Britaniji več kot polovica uporabnikov interneta uporabljala širokopasovne povezave doma, v pisarni ali na obeh lokacijah. Vendar pa je penetracija širokopasovnih povezav v mnogih zahodnih državah po tej točki začela hitro upadati, saj so zgodnji uporabniki že prevzeli tehnologijo in starejši uporabniki interneta so menili, da si je bodisi ne morejo privoščiti ali pa je ne potrebujejo. To se pogosto zgodi z novo tehnologijo, ki sprva pritegne domišljijo javnosti, nato pa pade, ko doseže najvišjo nasičenost na trgu.
Območje sveta z najvišjo penetracijo širokopasovnih povezav je Azija, ki je na številnih lokacijah zaobšla tradicionalni klicni dostop do interneta in preskočila na satelitske ali širokopasovne storitve DSL. Naslednja je Evropa, kjer imajo skandinavske države najvišjo stopnjo prodora širokopasovnih povezav. Sledi Severna Amerika, ki jo počasi dohitevata Južna Amerika in Afrika.
Tako v Evropi kot v Aziji so širjenje širokopasovnega trga spodbujale države, ki podpirajo konkurenco med več podjetji in razvoj boljše tehnologije. V nekaterih mestih je širokopasovni dostop do interneta po vsem mestu zagotovljen po nizki ceni, medtem ko so druga, kot je San Francisco v Kaliforniji, razvila pobude za zagotavljanje brezplačne širokopasovne povezave vsem državljanom. V Združenih državah Amerike mnogi kupci nimajo možnosti, ko gre za izbiro ponudnika širokopasovnih storitev, kar nekateri kritiki menijo, da je upočasnilo rast prodiranja širokopasovnih povezav.