Kaj je tranzistor?

Tranzistor je polprevodnik, ki se od vakuumske cevi razlikuje predvsem po uporabi trdnega, nepremičnega dela za prenos naboja. So ključni sestavni deli v tako rekoč vsakem kosu sodobne elektronike in jih mnogi menijo, da so najpomembnejši izum sodobne dobe (in tudi glasnik informacijske dobe).

Razvoj tranzistorja je zrasel neposredno iz velikega napredka v tehnologiji diod med drugo svetovno vojno. Leta 1947 so znanstveniki pri Bell Laboratories razkrili prvi funkcionalni model po številnih napačnih zagonih in tehnoloških spotikah.

Prva pomembna uporaba tranzistorja je bila v slušnih aparatih vojaškega izvajalca Raytheona, izumitelja mikrovalovne pečice in proizvajalca številnih široko uporabljenih raket, vključno z raketami Sidewinder in Patriot.

Prvi tranzistorski radio je leta 1954 izdal Texas Instruments, do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja pa so ti radijski sprejemniki postali steber svetovnega trga elektronike. Tudi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili tranzistorji integrirani v silicijeve čipe, kar je postavilo temelje za tehnologijo, ki bi sčasoma omogočila, da bi osebni računalniki postali resničnost. Leta 1960 so Bill Shockley, Walter Brattain in John Bardee prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za svoj razvoj tranzistorja.

Primarni tip, ki se trenutno uporablja, je znan kot bipolarni tranzistor, ki je sestavljen iz treh plasti polprevodniškega materiala, od katerih imata dva dodatne elektrone, ena pa ima vrzeli. Dva z dodatnimi elektroni (tip N) sta v sendviču s tistim z vrzeli (tip P). Ta konfiguracija omogoča, da je tranzistor stikalo, ki se hitro zapira in odpira kot elektronska vrata, kar omogoča prehod napetosti z določeno hitrostjo. Če ni zaščitena pred svetlobo, se lahko svetloba uporablja za odpiranje ali zapiranje vrat, v tem primeru se imenuje fototranzistor, ki deluje kot visoko občutljiva fotodioda.
Sekundarni tip je znan kot tranzistor z učinkom polja in je v celoti sestavljen iz polprevodnega materiala tipa N ali polprevodnega materiala tipa P, pri čemer je tok nadzorovan s količino napetosti, ki se nanj nanaša.