Kaj je senzorsko vozlišče?

Senzorsko vozlišče, ki ga lahko imenujemo tudi senzorski pod ali mote, je sestavni del večje mreže senzorjev. Vsako vozlišče v omrežju je odgovorno za zbiranje podatkov o okolju okoli njega in pošiljanje teh podatkov procesorjem v omrežju. Čeprav koncepti, ki so povzročili senzorsko vozlišče, obstajajo že več desetletij, so poskusi v Nacionalni upravi za aeronavtiko in vesolje (NASA) in sistemu Univerze v Kaliforniji v poznih 90-ih in zgodnjih 2000-ih privedli do nadaljnjega razvoja te tehnologije.

Obstajajo številni različni okoljski pogoji, v katerih lahko senzorsko vozlišče zazna spremembe. Spremembe temperature in tlaka so nekatere najpogostejše. Večina takih vozlišč je zasnovana za zaznavanje sprememb, ki se pojavljajo počasi, čeprav je mogoče spremeniti stiskanje podatkov, da se tem senzorjem omogoči delovanje v okoljih visoke hitrosti.

Senzorska komponenta senzorskega vozlišča ima lahko vrsto različnih funkcij. Nekateri senzorji so zasnovani tako, da zbirajo informacije samo iz določene smeri, medtem ko drugi, kot so senzorji, ki se uporabljajo za zaznavanje radarskih signalov, izvajajo vsesmerni pregled. Senzorji so lahko zasnovani tako, da nevsiljivo zbirajo informacije in čakajo, da podatki pridejo do njih, ali pa so zasnovani za aktivno iskanje informacij. Senzorji te druge vrste lahko vplivajo na okolje, ki ga zaznavajo.

Ko senzor zbere podatke, jih s pomočjo oddajnika prenese po omrežju. Te naprave so sestavljene iz sprejemnika in oddajnika in lahko brezžično pošiljajo informacije na več različnih načinov. Za prenos podatkov je mogoče uporabiti laserje in infrardeče naprave, čeprav oba načina komunikacije zahtevata jasen vid od oddajnika do drugih komponent omrežja. Radijski signali se običajno uporabljajo, ko senzorsko vozlišče ni v vidnem polju dela omrežja, s katerim mora komunicirati.

Senzorsko vozlišče vsebuje tudi računalniške komponente, ki mu dajejo navodila in shranjujejo podatke, ki jih je zbral. Vozlišče zahteva vir energije, ki je skoraj vedno baterija. Ta vozlišča, ki ne uporabljajo baterije, so lahko zasnovana tako, da odtekajo energijo sonca ali vibracij v okolju.