3D rekonstrukcija je metoda, s katero se objekt ponovno ustvari znotraj virtualnega, tridimenzionalnega (3D) prostora z uporabo računalnika. To je mogoče storiti na več različnih načinov, običajno pa vključuje uporabo vhodnih podatkov, kot so dvodimenzionalne (2D) fotografije ali skeniranje dejanskega predmeta. Ko je ta 3D rekonstrukcija ustvarjena, jo je mogoče manipulirati ali uporabiti na številne različne načine, vključno z medicinsko uporabo, rekonstrukcijami organov pregona in celo ustvarjanjem 3D grafike za film ali televizijo.
Pri izdelavi 3D rekonstrukcije običajno sodelujejo strokovnjaki za digitalne slike in ne 3D računalniški modelarji, saj slike običajno niso ustvarjene toliko, kot so sestavljene. Obstajata dva osnovna pristopa k tej vrsti rekonstrukcije, ki ju je mogoče uporabiti, odvisno od tega, kako udeleženci zbirajo vhodne podatke za rekonstrukcijo. Aktivna rekonstrukcija vključuje neko obliko interference med objektom, ki se rekonstruira, in senzorjem, na primer skeniranje predmeta ali fotografiranje. Pasivna 3D rekonstrukcija pa uporablja senzorje, ki sprejemajo podatke brez poseganja v objekt, kot so naprave, ki se uporabljajo za sprejemanje svetlobe od oddaljenih zvezd.
Te vhodne podatke lahko nato uporabite za ustvarjanje 3D rekonstrukcije prvotnega predmeta ali predmetov. Skeniranje človeškega telesa se na primer lahko uporabi za ustvarjanje 3D modela te osebe v računalniškem sistemu. Pasivna skeniranja oddaljenih zvezd bi lahko podobno uporabili za ustvarjanje 3D modela oddaljene galaksije ali za ustvarjanje animirane sekvence, ki prikazuje gibanje različnih zvezd v virtualnem prostoru.
Medicinska uporaba 3D rekonstrukcije je precej obsežna, zlasti če se uporablja z opremo za slikanje z magnetno resonanco (MRI), ki medicinskim strokovnjakom omogoča, da vidijo 3D model možganov brez operacije. Te rekonstrukcije se uporabljajo tudi iz več različnih razlogov v kazenskem pregonu. 2D fotografijo lahko uporabimo za izdelavo 3D modela osebe, ki natančneje prikaže, kako bi lahko izgledal, in celo lobanjo lahko uporabimo za izvedbo takšnih rekonstrukcij.
3D računalniška grafika za film in televizijo lahko uporabi tudi to vrsto 3D rekonstrukcije za ustvarjanje bolj realističnih slik. Skeniranje igralca, na primer, se lahko uporabi za ustvarjanje zelo realističnega 3D modela tega igralca, ki se nato uporabi za ustvarjanje digitalnega kaskaderja, ki lahko izvaja kaskade, ki jih oseba morda ne bi mogla izvesti. Rekonstrukcije se pogosto uporabljajo za ustvarjanje realističnih 3D modelov okolij ali predmetov, kot so avtomobili, za ustvarjanje slik za reklame, ki so popolnejše od resničnosti.