Simbolna hitrost je izraz, ki se uporablja v digitalnih komunikacijah za opis hitrosti prenosa signalov vzdolž določene povezave. Merjenje hitrosti simbolov omogoča končnemu uporabniku sistema, da ve, kako hitro si računalniki ali druge elektronske naprave izmenjujejo podatke. Najpogostejša metoda za pisanje simbolne hitrosti je navedba v smislu baudov (Bd) – znanih tudi kot simboli – na sekundo. Druga pogosto uporabljena metoda za razpravo o linijski kodi je sledenje številu impulzov, ki se prenašajo vzdolž žice na sekundo.
Razumejte, da »simbol« v resnici ni nič drugega kot zbirka bitov, posebej opredeljenih kot število bitov X, kjer je X celo število. Informacije, ki potujejo po digitalnih omrežjih, se ne pošiljajo v ogromnih količinah podatkov, temveč v manjših, “zagrizenih” paketih informacij. Ko prejemni računalnik zbere poslane podatke, ponovno sestavi veliko sliko iz manjših paketov podatkov.
Glavna prednost poznavanja simbolne hitrosti prenosa je surovo merjenje hitrosti. To je podobno merjenju števila milj na uro, ki jih avtomobil potuje, kar omogoča vozniku in potnikom, da dosežejo grobo oceno časa, ki bo potreben za dosego končnega cilja. Brez poznavanja simbolne hitrosti za določen prenos bi tako pošiljatelj kot prejemni računalnik obstajala v vakuumu: nobeden ne bi imel prave ideje o tem, kako dolgo bi bila njihova omrežna strojna oprema povezana s prenosom.
Druga pomembna prednost pri merjenju hitrosti simbolov je preverjanje napak in odpravljanje težav. Če simbolna hitrost linije v relativno kratkem času močno pade, je velika verjetnost, da je šlo kaj narobe z omrežno povezavo ali povezovalnimi kabli na poti. Tako kot voda, ki se premika skozi cev, njen pretok ne bo oviran, razen če se cev na nek način zamaši ali upogne. Simbolna hitrost zagotavlja uporaben način za oceno nihajoče impedance za določeno linijo.
Velikost bitov ima grob približek verjetnosti bitnih napak vzdolž črte. Pri pošiljanju večjih simbolov – simbolov z večjim številom bitov na postavko – je veliko večja verjetnost, da bi šlo na poti kaj narobe. Nasprotno pa bo pošiljanje manjših simbolov zmanjšalo verjetnost napake, vendar povečalo celotno trajanje prenosa. Tako stopnja izmenjave simbolov postane ravnovesje med natančnostjo in smotrnostjo.