Predpomnilnik je odsek v pomnilniku centralne procesne enote (CPE) računalnika, ki samodejno hrani predhodno gledane podatke brez uporabniškega vnosa ali preferenc. Dinamični predpomnilnik hrani podatke, toda kaj je shranjeno, je določeno z navodili uporabnika, kar uporabniku omogoča, da prevzame nadzor nad sistemom dinamičnega predpomnilnika. To preprečuje prekomerno uporabo predpomnilnika in ohranja le pomembne funkcije. Pri dinamičnih sistemih lahko uporabnik običajno poveča ali zmanjša velikost predpomnilnika. Ena od težav z nepravilno konfiguriranim predpomnilnikom je, da lahko, če je predpomnilnik nastavljen prenizko, zavrže pomembne podatke.
Predpomnilnik je narejen kot mreža za zajemanje podatkov. Ko uporabnik dostopa do spletnega mesta, zažene program ali naredi kaj drugega, ga bo predpomnilnik zabeležil in shranil v začasni pomnilnik. Če uporabnik znova dostopa do spletnega mesta ali programa, preden zapusti predpomnilnik, se bo naložil veliko hitreje, ker ima računalnik informacije še vedno sveže. Težava s predpomnilnikom je, da se lahko hitro napolni s funkcijami, ki so za uporabnika nepomembne ali se redko uporabljajo.
Številni sistemi imajo samodejni predpomnilnik, ki je nastavljen previsoko – višji od pomnilnika z naključnim dostopom (RAM) –, kar lahko povzroči pogoste težave. Ko je predpomnilnik nastavljen zunaj RAM-a, je novejše procese za sistem težko naložiti ali izračunati. Zmogljivost močno trpi, ker predpomnilnik ne želi predati podatkov, ampak želi odpreti pomnilnik, da omogoči nalaganje novih podatkov.
Ena možna rešitev tega problema je dinamični predpomnilnik. Po eni strani lahko uporabnik izbere več programov ali funkcij in jih nastavi v dinamični predpomnilnik. Na primer, če uporabnik nastavi spletni brskalnik kot prednostno, bodo njegovi podatki nemudoma predpomnjeni, medtem ko funkcije nižje prioritete ne bodo shranjene v predpomnilniku ali pa bodo po potrebi zavržene.
Druga rešitev je, da lahko uporabnik nastavi velikost predpomnilnika na dinamičnem predpomnilniku. To omogoča, da se predpomnilnik nastavi na njegovo absolutno nujnost in ga je mogoče dinamično spreminjati glede na to, kar potrebuje uporabnik. Ko je to storjeno, predpomnilnik ne more prevzeti RAM-a.
Težava pri nastavitvi dinamičnega predpomnilnika je, da ga lahko uporabnik nastavi prenizko. V tem primeru, ko je predpomnilnik napolnjen, vendar uporabnik naloži nove podatke za funkcijo z visoko prioriteto, bo predpomnilnik zmeden. Morda zavrže pomembne podatke iz predpomnilnika, da zadrži nove podatke, ali pa zavrne shranjevanje novih informacij. Če se to zgodi, mora biti predpomnilnik nastavljen na višji prag.