Bitna hitrost meri hitrost prenosa informacij med dvema lokacijama. Standardna enota te hitrosti je “bitov na sekundo”, vendar je to pogosto predpono s kilo- ali mega-, da prepoznamo visoke stopnje, ki jih najdemo v sodobni digitalni tehnologiji. Komunikacijska tehnologija meri hitrost z bitno hitrostjo, zlasti na internetu, kjer hitrost prenosa omogoča vpogled v to, kako hitro je mogoče prenesti podatke. Ta meritev se običajno uporablja tudi za opis zvoka in videa; višje stopnje pomenijo večjo kakovost.
Bitna hitrost na svoji najbolj osnovni ravni opisuje, koliko bitov se prenese med dvema različnima lokacijama na sekundo. Višja kot je stopnja, hitreje se lahko med njimi posredujejo informacije. Zaradi tega je lahko bitna hitrost še posebej pomembna za komunikacijsko tehnologijo, kot je širokopasovna povezava, saj določa, kako hitro lahko uporabnik prenese ali naloži informacije.
Standardna enota bitne hitrosti je “bitov na sekundo” (bps). Vendar je ta meritev običajno veliko premajhna, da bi bila praktična v sodobni komunikacijski tehnologiji, saj je mogoče vsako sekundo sporočiti milijone bitov. Da bi odpravili to težavo, ima enota pogosto predpono z drugo črko, ki označuje njeno velikost. Kbps, na primer, pomeni kilobitov na sekundo ali tisoč bitov na sekundo. Megabit na sekundo je zapisan kot Mbps in pomeni milijon bitov na sekundo.
Bitna hitrost je pomembna meritev na številnih različnih računalniških področjih. Na primer, za širokopasovno omrežje se pogosto navaja določeno število Mbps, pri čemer so hitrosti približno 2 Mpbs običajne. Optična širokopasovna povezava, ki je veliko hitrejša, lahko ponudi hitrosti do 5 Mbps. Ta meritev opisuje tudi hitrost mobilne povezave, kot sta 3G in Bluetooth.
Kakovost zvoka in videa je običajno zapisana v smislu bitne hitrosti, pri čemer višje stopnje pomenijo večjo kakovost slike ali zvoka. V večpredstavnosti je ta meritev hiter način za prikaz, koliko informacij je shranjenih v vsaki sekundi snemanja, zato višje stopnje povzročijo večjo kakovost. Bitna hitrost je lahko odvisna od različnih dejavnikov, vključno s tem, ali so bile informacije stisnjene.
Standardna bitna hitrost za zvok je med 100 in 160 kbps, medtem ko lahko posnetki najvišje kakovosti dosežejo 320 kbps. Hitrosti videa so lahko precej višje od te, z diski Blu-ray, ki zmorejo do 40 Mbps. Standardni DVD-ji imajo le približno 9 Mbps, zato je tako opazna razlika v kakovosti.