Terorizem je opredeljen kot nezakonita uporaba sile ali grožnja z uporabo sile ali nasilja nad ljudmi ali lastnino s strani osebe ali organizirane skupine, ki namerava ustrahovati ali prisiliti. Med oboroženimi spopadi se terorizem šteje za napade na osebe, ki niso dejavno vključene v oborožene sovražnosti, s katerimi poskušajo širiti teror med civilisti. V obeh primerih motivacija za terorizmom pogosto izhaja iz ideoloških, verskih ali političnih motivov ali ciljev. Na splošno je kiberterorizem, imenovan tudi informacijska vojna ali elektronski terorizem, izraz, ki ga je skoval strokovnjak za varnost Barry C. Collin za nezakonito uporabo računalnikov in/ali interneta pri izvajanju terorističnega načrta ali kot tarčo terorističnega načrta. .
Obstajajo posebne definicije kiberterorizma, ki so jih izdale različne vlade in njihove agencije. Opredelitev ameriškega zveznega preiskovalnega urada navaja, da se kiberterorizem nanaša na “predviden, politično motiviran napad na informacije, računalniške sisteme, računalniške programe in podatke, ki povzroči nasilje nad neborbenimi cilji s strani podnacionalnih skupin ali tajnih agentov.” Po mnenju FBI naj bi kiberterorizem povzročilo fizično nasilje ali izredno finančno stisko. Ameriška komisija za zaščito kritične infrastrukture kot verjetne tarče opredeljuje elektrarne, kontrolo zračnega prometa, bančno industrijo, vodne sisteme in vojaške objekte.
Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO) je leta 2008 ponudila svojo definicijo. Nato je kiberterorizem opredelil kot »kibernetski napad z uporabo ali izkoriščanjem računalniških ali komunikacijskih omrežij, da povzroči zadostno uničenje ali motnje, da ustvari strah ali ustrahuje družbo v ideološki cilj. ” Ta definicija se razlikuje od definicije ZDA, saj predlaga, da se kiberterorizem sproži z uporabo računalnikov in komunikacijskih omrežij, medtem ko jih druga navaja kot tarče napadov, vendar se trdi, da bi moralo veljati oboje.
Leta 2008 je bil ustanovljen IMPACT (Mednarodno večstransko partnerstvo proti kiberterorizmu) kot javno-zasebna pobuda za usmerjanje sodelovanja med akademiki, vladami, industrijo in strokovnjaki za kibernetsko varnost v boju proti kiberterorizmu. Sodeluje z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU) in njenimi 191 državami članicami ter podpira sedem strateških ciljev ITU, ki sestavljajo njeno Globalno agendo za kibernetsko varnost (GCA).
Marca 2010 je direktor FBI Robert S. Mueller na konferenci poročal, da ne samo, da je grožnja kiberterorizma resnična, ampak da se hitro širi. Odzivajo se ustanove, kot je Utica College. Utica College razvija nov magistrski program kibernetske varnosti – obveščevalne službe in forenzike, da bi zadovoljil naraščajočo potrebo po kibernetski varnosti in zaščiti pred kiberterorizmom.