EULA je licenčna pogodba za končnega uporabnika in je licenca, ki uporabniku podeljuje pravico do uporabe dela računalniške programske opreme na določen način. Običajno EULA opredeljuje količino računalnikov, na katerih lahko uporabnik uporablja programsko opremo, kako lahko uporablja programsko opremo in vse zakonske pravice, ki se jim odreče s privolitvijo v EULA.
EULA je lahko predstavljena s programsko opremo v tiskani obliki, običajno kot kos papirja ali nalepka na zapečatenem izdelku. Pogosto bo ta vrsta EULA bolj omejena oblika daljše EULA, ki je predstavljena pozneje, na samem računalniku. Fizična EULA te narave se včasih imenujejo licence za skrčljivo folijo, ker so pogosto znotraj skrčljivega izdelka. Ker to pomeni, da stranka dejansko ne more prebrati licence, dokler ne kupi izdelka, je bilo proti tej vrsti EULA vloženih nekaj pravnih izzivov.
Bolj poznana oblika EULA je programska EULA, ki jo včasih v šali imenujejo klik-wrap, glede na licence za skrčljivo kopijo. Običajno so te licence predstavljene, ko odprete namestitveni program. Uporabnik dobi digitalno kopijo EULA, ki jo lahko prebere in se mora strinjati z določenimi pogoji za namestitev programske opreme.
V zadnjih letih je EULA postajala vse širša v obsegu pravic, ki si jih želijo uveljavljati zase. Sodobna EULA pogosto poskuša omejiti pravice uporabnika pri kopiranju programske opreme, tudi za namene varnostnega kopiranja, čeprav 17 USC 117 to pravico uporabnikom posebej podeljuje. Podjetja trdijo, da so to zmožna, ker 17 USC 117 pravi, da ima lastnik to pravico, podjetja pa trdijo, da dejansko samo oddajajo programsko opremo uporabniku in tako uporabnik kot tak nikoli ne postane lastnik.
Številne pogodbe EULA si prizadevajo tudi za zmanjšanje odgovornosti, ki bi jo lahko imelo podjetje zaradi uporabnika, ki utrpi nekakšno škodo z uporabo programske opreme. V najosnovnejši obliki to pomeni le, da če uporabnik zlorabi programsko opremo na tak način, da je ogrožen, recimo z uporabo kosa programske opreme za klepet za kršitev zakona, podjetje, ki je to programsko opremo izdelalo, ni odgovorno. Na naslednji ravni lahko EULA trdi, da podjetje še vedno ni odgovorno, tudi če je sama programska oprema okvarjena, na primer z delom računovodske programske opreme, ki se nepravilno zaokrožuje.
Precedens je bil vzpostavljen za podpiranje tovrstne sprostitve odgovornosti v precej pomembnem primeru, MA Mortenson Co. proti Timberline Software Corp. Tožnik je bil gradbeno podjetje in so za pripravo ponudbe uporabili programsko opremo podjetja Timberline. Kasneje so ugotovili, da jih je programska oprema pripeljala do prenizke ponudbe za več kot milijon dolarjev in tožila Timberline zaradi okvarjenega izdelka. Sodnik je potrdil sklep o povzetku sodbe, s čimer je Timberline oprostil kakršne koli odškodnine.
Zakonodaja, ki obdaja EULA, se še naprej razvija. To je zelo lepljivo področje in številna sodišča se na nižjih ravneh niso strinjala. Vrhovno sodišče je ustvarilo zelo malo precedensov na področju EULA, in ko posredujejo, so to nagnjeni k veliki previdnosti, zaradi česar je celotno področje precej sivo.