Internet je zagotovo ustvaril na tone novih načinov za otroke, da iščejo informacije ali se zabavajo. Vendar je bilo povezano tudi s porastom internetnega plenilca, ki je oseba ali osebe, ki bi poskušale škodovati otrokom bodisi na spletu bodisi osebno. Zelo pomembno je, da starši, učitelji in drugi skrbniki ugotovijo, kako zaščititi otroke pred temi plenilci.
Morda ena najlažjih stvari, ki jih lahko naredi internetni plenilec, je izkoristiti dejstvo, da otroci ponavadi vedo več o tem, da so na spletu, kot njihovi starši. Če imajo otroci dostop do spleta doma, v šoli ali celo v knjižnici, bi morali starši deliti enako količino znanja. Nekatere stvari, ki bi jih morali starši vedeti, vključujejo učenje, kako blokirati osebna sporočila in namestiti programsko opremo za blokiranje. Starši bi se morali tudi zavedati, kam gredo otroci, ko so na spletu, in ne pričakujte, da so otrokom prijazna spletna mesta vedno popolnoma varna ali da če internetna zgodovina ne kaže nobene dejavnosti, otroci niso deskali povsod.
Prvič, večina otrok se zlahka nauči, kako počistiti zgodovino v svojem spletnem brskalniku. Če je zgodovina počiščena, bi morali domnevati, da so bili otroci tam, kjer ne bi smeli. Ne dovolite brskanja, ki vključuje brisanje spletnega brskalnika, in redno preverjajte ta brskalnik in se prepričajte, da so zabeležena vsa spletna mesta, ki jih otrok obišče. Obiščite spletna mesta in se prepričajte, da niso potencialno nevarna.
Internetni plenilec bo verjetno izkoristil otroke, ki na spletu objavljajo veliko informacij. Čeprav je kul imeti strani MySpace® ali Facebook®, bi se jim otroci verjetno morali izogibati, saj objavljajo slike in lahko neselektivno objavljajo informacije, ki bi lahko pokazale njihovo lokacijo. Otroci, ki uporabljajo internet, se morajo tudi strinjati, da nikoli ne vstopijo v zasebni klepet z nekom, ki ga ne poznajo, tudi če mislijo, da poznajo to osebo. Podobno kot plenilci v zunanjem svetu bo tudi internetni plenilec naredil vse, da bi bil otroku všeč, ali da bi se odrekel iskanju informacij. Otroke je treba tudi opozoriti, da nikoli ne smejo govoriti o svoji starosti, spolu ali lokaciji, tudi če verjamejo, da te informacije gredo nekomu, ki ga poznajo. Celo navidezno nedolžni podatki, kot je ime njihove nogometne ekipe ali njihova šola, lahko internetnemu plenilcem dajo dovolj informacij, da jih najde.
Verjetno edini najpomembnejši način, kako se otrok lahko izogne internetnemu plenilcem, je uporaba računalnikov le pred starši ali vzgojitelji. Nikoli jim ne bi smeli dovoliti, da so na spletu, ko jih ni mogoče nadzorovati, in pogoj za uporabo interneta bi moral biti, da otroci razumejo, da to ni zasebno. Starši bi morali imeti možnost, da pogledajo čez ramo vsakega otroka, ki uporablja internet, in postavi poljubna vprašanja. Na splošno to pomeni, da otroci ne bi smeli imeti računalnikov v svoji sobi ali drugih zasebnih delih hiše. Staršem se morda zdi težko biti »slabi fantje« v tem pogledu in starši bodo verjetno dobili nekaj pritožb od otrok. Te pritožbe so majhna cena za zagotavljanje varnosti otrok na spletu.
Starši bi si morali prav tako pridržati pravico, da prekinejo komunikacijo s katerim koli drugim uporabnikom, za katerega se zdi, da se obnaša čudno ali prisrčno. Na vprašanja o lokaciji ali spolu je treba gledati s sumom, otroci pa bi morali razumeti, da imajo starši pravico prekiniti stik z drugim uporabnikom. Drugi znaki, da je otrok morda v stiku z internetnim plenilcem, vključujejo otrokovo omembo imen odraslih ali najstnikov, ki jih starši ne poznajo, ali poskus zasebnega dostopa do spleta. Naj bo komunikacijska linija z otroki odprta glede uporabe interneta in jim sporočite, da je to privilegij in ne pravica ter da morajo otroci ravnati odgovorno in v skladu z varnostnimi smernicami, da ohranijo ta privilegij.