V računalnikih je Ultra Advanced Technology Attachment (UATA) izraz, ki se uporablja za opis vrste trdega diska (HDD). Trdi diski so nehlapni način shranjevanja digitalno kodiranih podatkov. Nehlapno pomeni, da podatki ostanejo na trdem disku, tudi ko je izklopljen, čeprav je podatke mogoče pridobiti le, ko je trdi disk napajan. Nasprotno pa računalniški čip, ki shranjuje digitalne informacije, ki so hlapljive, te informacije izgubi, ko se naprava, v kateri je nameščen, izklopi. Advanced Technology Attachment je splošen razred trdih diskov in Ultra razlikuje bolj specifično vrsto trdega diska od tega splošnega razreda.
Trdi diski UATA in ATA se pogosteje imenujejo trdi diski z integrirano pogonsko elektroniko (IDE). V tehničnem smislu se IDE nanaša na povezavo med trdim diskom in računalnikom. Prej je bilo krmilnik trdega diska mogoče najti na glavnem vezju računalnika ali na razširitveni kartici, priključeni na glavno vezje računalnika. Nasprotno pa je krmilnik trdega diska ATA/IDE integriran v sam sklop trdega diska. IDE se uporablja tudi za razlikovanje razreda ATA/IDE trdih diskov od trdih diskov, ki so bili pred njimi.
Vloga krmilnika je upravljanje prenosa informacij iz enega dela računalniškega sistema v drugega dela sistema. S premestitvijo krmilnika lahko trdi disk ATA/IDE zdaj opišemo kot samoupravljav. Zdaj krmilnik, ki je integriran v pogon UATA, upravlja prenos podatkov namesto krmilnika v računalniškem sistemu, na katerega je bil priključen. To posledično zmanjšuje težave z združljivostjo med načini prenosa podatkov trdih diskov in računalniških sistemov. V trdih diskih UATA se AT nanaša na uporabo pogonov IDE/ATA.
U ali Ultra označuje, da določen trdi disk ATA/IDE uporablja metodo prenosa podatkov, imenovano Ultra neposredni dostop do pomnilnika (DMA) ali na kratko UDMA. UDMA se je prvič pojavila leta 1998 in je bila najhitrejša pri prenosu podatkov s hitrostjo 33/Megabitov na sekundo (MB/s) dvakrat hitreje kot DMA. DMA je bil korak naprej pri metodah prenosa podatkov, saj je dosegel višje hitrosti prenosa z izogibanjem centralni procesni enoti in neposredno komuniciranjem s pomnilnikom računalnika za naloge prenosa podatkov. Trdi diski UATA, ki trenutno uporabljajo metode prenosa podatkov UDMA, ki temeljijo na tehniki, imenovani obvladovanje vodila, lahko prenašajo podatke s hitrostjo 133 MB/s. To je relativno nova tehnologija, ki omogoča računalniku, da obvladuje več nalog hkrati, ne da bi vplivala na hitrost ali izid posamezne naloge.